Državno štipendijo, ki je namenjena dijakom in študentom iz socialno šibkejših družin, dodeljujejo pristojni centri za socialno delo. Da jo ti lahko prejemajo, mesečni dohodek na osebo v družini v koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne sme preseči 1.269,24 evra neto. Pri ugotavljanju materialnega položaja kandidatov za državno štipendijo centri upoštevajo osebe v gospodinjstvu, njihov dohodek in premoženje.

Pri tem je dohodek iz študentskega dela do višine 100 % bruto minimalne plače od junija 2022 izvzet iz izračuna. V Sloveniji trenutno minimalna bruto mesečna plača znaša 1.253,90 evra. To pomeni, da dijak ali študent z delom prek študentske napotnice mesečno ne sme zaslužiti več od 1.253,90 evra bruto, da se njegov zaslužek ne bo upošteval pri uveljavljanju pravice do državne štipendije.

Ko je dohodek dijaka ali študenta mesečno večji od 1.253,90 evra bruto, pa centri za socialno delo pri ugotavljanju materialnega položaja kandidata za državno štipendijo upoštevajo tisti del dohodka dijaka ali študenta, ki je nad bruto zneskom minimalne plače. Po pojasnilih e-študentskega servisa je takih dijakov in študentov malo, lani so namreč mladi v povprečju mesečno zaslužili 246 evrov neto.

Kaj pa prihranki mladih – se ti upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja? Ker pristojni med drugim preverjajo premoženje, v izračun materialnega stanja spadajo tudi prihranki na transakcijskih in drugih računih oseb v družini. V to spadajo denarna sredstva, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

To pomeni, da se upošteva vrednost na računu, znižana za zneske, ki so pri ugotavljanju cenzusa že upoštevani kot prihodki, denimo preživnina. Državna štipendija se pri pravici do nje ne upošteva kot prihodek. Po navedbah Študentske organizacije Slovenije pa prihranki mladih po navadi bistveno ne prispevajo k skupnemu materialnemu stanju oseb v družini.

Državna štipendija sicer za dijake do 18. leta starosti v najnižjem dohodkovnem razredu znaša 134,88 evra, za starejše dijake in študente pa 269,74. V najvišjem dohodkovnem razredu pa državna štipendija za mladoletne znaša 31,58 evra, pri polnoletnih pa 65,17. Štipendist lahko uveljavlja še dodatek za bivanje v višini 98,76 evra mesečno, kadar ne prejema subvencije za bivanje – bivanje v študentskih domovih je že subvencionirano –, dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 61,73 evra in dodatek za uspeh, katerega višina je odvisna od uspeha v preteklem šolskem ali študijskem letu.

Prvič bo omogočeno sočasno prejemanje državne in Zoisove štipendije

Pri državni štipendiji sredstva niso omejena, zato vsi dijaki in študentje, ki ne prekoračijo cenzusa in izpolnjujejo pogoje za dodelitev štipendije, to tudi prejmejo. Zoisova štipendija pa je namenjena najuspešnejšim dijakom in študentom, ki morajo izkazati vsaj en ustrezen izjemni dosežek in hkrati dosegati zahtevan šolski oziroma študijski uspeh. V prihajajočem šolskem letu bodo štipendistom razdelili 3,5 milijona evrov sredstev. Z letošnjim šolskim letom bodo dijaki in študentje prvič lahko hkrati prejemali državno in Zoisovo štipendijo.

A štipendist, ki bo sočasno prejemal navedeni štipendiji, ni upravičen do dodatka za uspeh. Prav tako je navedeni štipendist le pri eni štipendiji upravičen do dodatka za bivanje in dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami, če izpolnjuje vse pogoje za prejemanje dodatkov. Višini teh dodatkov sta pri obeh štipendijah enaki.

Zoisova štipendija sicer mesečno znaša 148,15 evra za dijaka in 172,84 evra za študenta. Če se štipendist izobražuje v tujini, Zoisova štipendija mesečno znaša 296,29 evra za dijaka in 345,68 evra za študenta.

Štipendist je dolžan vrniti štipendijo za neopravljeni letnik

Ministrstvo za delo, ministrstvo za šolstvo in ministrstvo za vzgojo in izobraževanje so julija objavili dokument z najpogostejšimi vprašanji in odgovori glede štipendij. V njem so denimo pojasnili, da v primeru ponavljanja letnika, za katerega je dijak ali študent prejemal štipendijo, oziroma zaradi nenapredovanja v višji letnik štipendijsko razmerje miruje. To se lahko zgodi enkrat na posamezni ravni izobraževanja. Kadar pa štipendist letnika ne opravi, pa njegovo štipendijsko razmerje preneha, zato je štipendist dolžan vrniti štipendijo za neopravljeni letnik.

Študent, ki med študijem izrablja absolventski staž, lahko tudi v času dodatnega leta prejema državno štipendijo, vendar skupno največ 12 mesecev na prvi in drugi stopnji. Štipendist mora sicer uspešno zaključiti izobraževalni program oziroma pridobiti višjo raven izobrazbe do 30. septembra naslednjega koledarskega leta po zaključnem letniku. To pomeni, da mora do konca septembra svojo zaključno nalogo ne samo oddati, ampak jo tudi zagovarjati, če to določajo pravila fakultete.

Če štipendist do navedenega roka zaradi višje sile ne zaključi izobraževanja, njegovo štipendijsko razmerje lahko miruje. To se denimo zgodi, če študent štipendist zaključno nalogo odda v rokih, ki jih določa pravilnik njegove fakultete, in se sklicuje na neodzivnost ali zamudo mentorja, pri čemer mora za to predložiti dokazila.

Roki za oddajo vlog

Pri državni štipendiji rokov za oddajo ni, saj lahko dijaki in študenti kadar koli v koledarskem letu oddajo vlogo za uveljavljanje državne štipendije, pridobijo pa jo z naslednjim mesecem po oddaji vloge. Dijaki naj prvo vlogo za uveljavljanje vložijo avgusta, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do štipendije s septembrom, študenti pa septembra, da bodo ob izpolnjevanju pogojev štipendijo prejeli oktobra.

Vlogo za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije morajo dijaki oddati do 31. avgusta, študenti pa do 30. septembra. Dijaki morajo oddati vlogo za pridobitev Zoisove štipendije do 9. septembra, študentje do 10. oktobra.

Dijaki, ki se izobražujejo za poklice, ki jih na trgu dela primanjkuje, med drugim kamnosek, pek in mesar, lahko do 30. septembra oddajo vlogo za štipendijo za deficitarne poklice. Ta sicer znaša dobrih 123 evrov, podelijo pa jih do tisoč na leto.

Mladim je na voljo tudi kadrovska štipendija, ki jim prinaša prvi stik s podjetjem in delovne izkušnje že med šolanjem, po zaključku šolanja pa takojšnjo prvo zaposlitev. Dijaki in študenti lahko informacije dobijo v aplikaciji Izmenjevalnica na spletni strani javnega štipendijskega sklada, kjer delodajalci razpisujejo kadrovske štipendije.