Kot so zapisali v izjavi, so begunska taborišča v Bosni in Hercegovini polna ljudi, ki so bili vrnjeni čez mejo, pogosto na zelo nasilen način – najprej z udarci, nazadnje tudi s streli in elektrošoki. V delovni skupini tako trdijo, da sta Slovenija in Hrvaška v zadnjem letu mimo evropske zakonodaje vzpostavili samosvoj sistem verižnega vračanja prosilcev za azil v bosanska taborišča, v katerih vladajo nehumane razmere.

Takšen sistem vračanja brez pravnih sredstev slovenskim oblastem po navedbah skupine očitno tako ustreza, da ga preizkušajo tudi na prosilcih za azil, ki jih je ministrstvo za notranje zadeve prej vzelo v obravnavo.

"Tako smo bili priča tudi dogodku, kot se je zgodil 7. avgusta 2019, ko slovenska policija za zavrnjenega prosilca za azil ni izvedla temu namenjenega postopka (intervju, na podlagi katerega se izda bodisi odločbo o vrnitvi v matično državo bodisi dovoljenje za zadrževanje), pač pa ga je brez kakršne koli odločbe odpeljala na mejni prehod v Metliki in ga priključila večji skupini oseb, ki jih je ravno vračala hrvaškim policistom," so zapisali.

"Policija pri takšnih vračanjih krši vso veljavno azilno zakonodajo, vračanje na Hrvaško pa izvaja pri polnem zavedanju, da bodo begunci verižno vrnjeni v Bosno in Hercegovino in da jim bodo v procesu kršene človekove pravice," so navedli ter dodali, da bo o dogodku obveščene tudi druge evropske institucije in mediji, slovenske oblasti pa so pozvali, naj Slovenija prevzame svoj del odgovornosti za reševanje humanitarne krize.

Delovna skupina za azil je neuradna delovna skupina, sestavljena iz raziskovalcev, odvetnikov in aktivistov, ki zadnje štiri leta spremlja zgodbe večjega števila prebežnikov, ki so prišli v državo v obdobju balkanske migrantske poti.

Med drugim pokrivajo primere oseb z zavrnjenimi prošnjami za mednarodno zaščito, oseb v dublinskih postopkih in oseb v postopkih deportacije. Vključeni so bili npr. v primer Ahmada Šamija in tožb zoper deportacije afriških državljanov.