Ljubljanska mestna svetnica Mojca Kucler Dolinar, ki je odlok o prepovedi pitja alkohola na javnih mestih v Ljubljani tudi predlagala, je pojasnila, da so javna mesta mesta, na katera imajo svetniki, za razliko od zasebnih prostorov, določen vpliv. Poudarila je, da delež mladoletnikov, ki zlorabljajo alkohol, narašča in da se zavedajo zdravstvenih posledic, ki ih to prinaša. »Seveda bodo lahko šli piti v gozd ali pa na prireditve, ampak svetniki lahko vplivamo na javne površine,« je dodala.
Mateja Demšič z urada za mladino MOL-a pa je ob tem izpostavila, da je odlok nedorečen, zlasti člen, ki govori o globah, saj bi imelo mestno redarstvo samo v rokah, koga bodo kaznovali. Manjka namreč definicija kaj je manjši prekršek, je dejala. Prepovedi nasprotuje, ker ne poznamo njenih posledic.
Bi prepoved spremenila naš odnos do alkohola?
Del sporočila prepovedi, je sicer res to, da popivanje ni sprejemljivo, je dejal Matej Košir, direktor inštituta Utrip. A mladi se v primeru prepovedi vračajo predvsem nazaj v okvir doma in v lokale, je opozoril in hkrati še poudaril, da se v naši državi z gostinskim sektorjem v preventivnem smislu nič ne ukvarjamo. Podobno meni tudi Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje, češ da ima tak ukrep močno sporočilno vrednost, da popivanje na javnih mestih ni družbeno sprejemljivo.
Prepovedi pa nasprotuje psihoterapevt Andrej Perko, ker se je boj proti alkoholu skozi zgodovino izkazal za jalovega. Mladina odrašča v Sloveniji v družinah, kjer je ogromno alkoholizma, je prepričan. In mladi svojo prvotno osebnost ustvarjajo prav v družini, kjer je zelo pomembno, kakšen odnos do alkohola je bil znotraj družine.
Vse več mladoletnikov se poslužuje alkohola
Opijanje do nezavesti je postalo cilj pitja med mladimi. Mladi danes popijejo več, poceni vino pa so zamenjali z žganimi pijačami. Izpiranje želodca ni več nekaj, česar bi se sramovali, ampak nekaj, s čimer se najstniki hvalijo.

Narašča delež mladostnic med 11. in 15. letom, ki so že bile opite. Podatki kažejo, da je alkoholne pijače pilo že približno 85 odstotkov slovenskih 15-letnikov, nekaj več kot dve tretjini 13-letnikov in dobrih 40 odstotkov 11-letnikov.

Alkohol je postal jedro, in ne le popestritev ali spremljevalec zabave. Strokovnjaki pravijo, da se mladi ne ustavijo več pri štirih ali petih mericah, kar pomeni približno pol litra vina, ampak popijejo sedem kozarčkov žgane pijače in več, vmes pa še kakšno pivo za "presekat". Vse to popivanje pa se razrašča tudi na javnih mestih, zato se je v Ljubljani pojavil predlog, ki predvideva prepoved pitja alkoholnih pijač na javnih mestih za vse, ne samo mladostnike, in je že povzročil nekaj razburjenja.

Je zgolj prepoved rešitev problema, ali bi bilo treba spremeniti tudi odnos naše družbe do alkohola, kajti ljubljanski zdravnik Fran Vilijem Lipič je že davnega leta 1834 opozarjal, da bi se morala država sramovati ogromnega števila ljudi, ki jih pomori zloraba alkohola, in sicer večinoma na račun oblasti, ki ne pokaže prave resnosti, da bi se posvetila reševanju razvade, ki je sicer ni mogoče odpraviti, zlahka bi jo pa zmanjšali.
Uroš Slak, A. Č.