Fakulteta za uporabne družbene študije je znova opravila redno merjenje javnega mnenja z anketo Slovenski utrip.

Rezultati so pokazali, da bi največ anketirancev (16,3 %) volilo stranko SD, če bi bile v nedeljo volitve. Sledijo tisti, ki bi volili SDS (13,3 %) in PS (6,3 %). Najmanj anketirancev (0,8 %) bi se odločilo za Zares. Četrtina (25,9 %) anketirancev ne bi volila nobene stranke, 12,1 odstotka anketirancev ne ve, katero stranko bi volili, 7 odstotkov pa jih ne bi šlo na volitve. V primerjavi s preteklim mesecem je najbolj zrasla podpora stranki SD, in sicer iz 10,4 odstotka na 16,3 odstotka. Podpora SDS-u je ostala na enaki ravni kot prejšnji mesec.

Medtem pa je po anketi, ki jo je opravil časnik Delo, podpora najbolj zrasla stranki SDS. Še vedno vodi SD, ki ima 15,6 odstotka glasov, SDS na drugem mestu pa je z 15,1 odstotka povečal svoj delež. PS je zbral 8,7 odstotka, SLS pa s 6,7 odstotka, NSi pet odstotkov glasov. Zmanjšuje pa se podpora stranki DL, ki ima 3,6 odstotka glasov. Tudi tokrat daleč največji delež anketiranih zavzemajo neopredeljeni. Teh je tokrat skupaj 42 odstotkov.

Podpora vladi
V primerjavi s preteklim mesecem je podpora vladi po merjenju FUDŠ-a padla iz 35,3 odstotka na 34,4 odstotka. 59,1 odstotka anketirancev ne podpira sedanje vlade. V Delu pa so zaznali izboljšanje ocene samega dela vlade. Ta znaša 2,87. Slabo oceno (seštevek ocen »negativno« in »zelo negativno«) je dalo 42 odstotkov anketiranih, dobro (»pozitivno« in »zelo pozitivno«) pa 39,1 odstotka.

Na volitve zaradi Janše in Jankovića?
V anketi Slovenski utrip so merili tudi razpoloženje vprašanih do Janeza Janše in Zorana Jankovića kot vodij države.

Največ anketirancev (45,1 %) je odgovorilo, da bi šli na naslednje volitve samo zato, da Janez Janša ne bi ponovno postal predsednik vlade, 34,8 % pa jih je odgovorilo, da jim je vseeno, če bo Janez Janša ponovno predsednik vlade. Največji delež tistih, ki bi šli na volitve, zato da Janez Janša ne postane predsednik vlade, je med najnižje izobraženimi (53,3 %), najmanjši delež pa med anketiranci s poklicno izobrazbo (40,1 %). Največji delež tistih, ki bi šli na volitve, zato da bi Janez Janša postal predsednik vlade, je prav tako med najnižje izobraženimi (21,7 %), najmanjši delež pa med najvišje izobraženimi (6,9 %). Delež tistih, ki jim je vseeno pa je najnižji med najnižje izobraženimi, najvišji pa med najvišje izobraženimi.

Več kot polovica (58,2 %) anketirancev pa bi šla na volitve samo zato, da Zoran Janković ne bi postal predsednik vlade, 32,6 % pa jih je odgovorilo, da jim je vseeno, ali bo Zoran Janković predsednik vlade. Največji delež tistih, ki bi šli na volitve, zato da Zoran Janković ne bi postal predsednik vlade je med najnižje izobraženimi (71,7 %), najnižji, še vedno pa visok je delež med najvišje izobraženimi (43,1 %).

Več se jih uvršča na desnico
V primerjavi s preteklim letom se je nekoliko povečal delež tistih, ki se uvrščajo pod desnico oz. v desno sredino, zmanjšal pa delež tistih, ki se uvrščajo na levo sredino oz. v levico. 38,9 % anketirancev ne ve oz. ni odgovorilo, ali bi sebe uvrstili na politično levico ali desnico. Med preostalimi jih je največ (19,0 %) odgovorilo, da bi se uvrstili na desno sredino, sledijo pa tisti (16,6 %), ki bi se uvrstili v levo sredino.

Bo Sloveniji uspelo sami z krize?
Več kot polovica (58,7 %) anketirancev meni, da poročilo Evropske unije o ukrepih slovenske vlade za izhod iz krize kaže, da zdajšnja vlada sama od sebe ni zmožna izvesti potrebnih sprememb, 28,8 odstotka anketirancev pa meni, da omenjeno poročilo izraža zaupanje institucij EU-ja v delo aktualne vlade. Slabi dve tretjini (62,5 %) anketirancev menita, da se Slovenija ne bo sposobna rešiti iz krize brez mednarodne finančne pomoči.

Največ anketirancev (36,7 %) ne podpira privatizacije podjetij v večinski državni lasti, sledijo pa tisti (34,8 %), ki privatizacijo podpirajo.