Mednarodna hekerska aktivistična skupina Anonymous, ki že ves čas sodeluje tudi pri protestih slovenske civilne družbe zoper Acto, pa je v torek na Youtubu objavila novo opozorilo, namenjeno državljanom in vladi ter tokrat tudi Rimskokatoliški cerkvi na Slovenskem (RKC). Tej sporočajo, da je "sramota".
V sporočilu za javnost so zapisali, da spoštujejo "vse vernike in vero ljudi, vendar ne odobravamo cerkve kot institucije, ki se vmešava v delovanje države in posluje kot podjetje". Kaplja čez rob so bili nedeljski pozivi Katoliške cerkve proti družinskem zakoniku.

Na spletu objavili nakazila
Zato so na spletu zbrali in objavili nekatere informacije o lastnini Katoliške cerkve, prispevkih posameznim duhovnikom in nakazilih Cerkvi. Pravijo, da so "proti cerkveni 'mafiji', ki se vozi z luksuznimi avtomobili". Ob tem navajajo, da je Mercedes kardinala Franca Rodeta stal 160.000 evrov, medtem ko različne družbe, v katere so vlagali ljudje (med njimi 64.399 opeharjenih delničarjev), tonejo v izgubah.

Davkoplačevalci letno za verske skupnosti prispevajo okoli 2,5 milijona evrov, so zapisali, polovico od tega pa dobi Katoliška cerkev. Prav tako so objavili prejemke nekaterih teologov na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani v letu 2006 in 2007. Po teh podatkih je med drugim Janez Juhant v dveh letih prejel dobrih 90.000 evrov, Bogdan Kolar dobrih 88.000 evrov, Jože Krašovec pa skoraj 81.000 evrov.

Med zbranimi informacijami so v skupini Anonymous objavili tudi nakazila nekaterih državnih organov in občin Cerkvi oziroma njenim institucijam. Kot navajajo, je država v letu 2008 med drugim namenila okoli sedem milijonov evrov za cerkveno srednje šolstvo, več kot dva milijona za obnovo in vzdrževanje sakralnih objektov, prav tako po dva milijona pa tudi za socialne prispevke duhovnikom in teološki fakulteti.

RKC ni prejel nobenih zahtev
V tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference so pojasnili, da posebnih napadov na strežnike njihovi upravljavci še niso zaznali, morebitne ukrepe pa bodo sprejeli glede na konkretne potrebe. Dodajajo, da nobene od njihovih služb še nihče od Anonimnih ni kontaktiral, prav tako še nihče ni izrazil kakršnih koli zahtev, tako da zaenkrat ne predvidevajo posebne izjave v zvezi s tem.

V soboto svetovna akcija za svobodo spleta
Anonimus se pridružuje tudi vsem novim protestom proti Acti. Naslednji bo v soboto in bo del svetovne akcije z naslovom Ubranimo svobodo interneta. V Ljubljani naj bi se začel ob 12. uri na Kongresnem trgu. Od tam naj bi se nato odpravili pred prostore predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Na spletnem omrežju Facebook, kjer je poziv objavil pobudnik Grega Plemenko, je udeležbo do zdaj potrdilo okrog 100 oseb.

"Če bo Acta sprejeta v EU-ju, bo tudi v Sloveniji"
V pozivu med drugim piše, da so dosedanji protesti pomagali doseči prvi cilj: vlada je obljubila zamrznitev procesa ratifikacije spornega sporazuma.

A pobudniki opozarjajo, da obljuba ne zagotavlja, da bo prišlo do umika sporazuma na lokalni in svetovni ravni. "Če bo zadeva sprejeta v EU-ju, potem jo bomo, verjemite, sprejeli tudi mi," so prepričani. Opozorili so, da se to ne sme zgoditi.

Na gospodarskem ministrstvu so sicer pojasnili, "da trenutno ne teče več nikakršna aktivnost v zvezi z ratifikacijo omenjenega dokumenta oziroma so te v celoti ustavljene".

Anonimni napadli spletne strani
Anonimni so po podpisu mednarodnega sporazuma za boj proti ponarejanju (Acta) konec januarja pritiskali na vlade držav podpisnic tako, da so izvajali različne napade na spletne strani vlad, državnih organov in drugih organizacij. V Sloveniji so napadli spletne strani vlade, nekaterih strank, NLB-ja in še nekaterih drugih ustanov.

Sporazum Acta so 26. januarja v Tokiu podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 od 27 članic Unije, med njimi tudi Slovenija. Po podpisu ga morajo potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic.

Acto je zamrznilo več držav
V evropskih državah, tudi v Sloveniji, je pristop k sporazumu sprožil val kritik in protestov civilne družbe. Acti očitajo netransparentno sprejemanje, nesprejemljive posege v svobodo interneta in zasebnost državljanov ter dajanje prevelike moči imetnikom pravic intelektualne lastnine.

Zamrznitev procesa ratifikacije so zato že napovedale Poljska, Češka, Latvija in pozneje še Bolgarija ter Litva, pet držav pa sporazuma ni niti podpisalo - to so Nemčija, Nizozemska, Estonija, Slovaška in Ciper.