Predlog novele zakona o trošarinah, ki ga parlament obravnava po skrajšanem postopku, prinaša zvišanje trošarin za cigarete s 1. aprilom. Hkrati določa tudi višje zneske trošarin za energente in alkoholne pijače, a vlada obljublja, da tega ukrepa za zdaj še ne bo sprejela. "S tem se daje le manevrski prostor vladi, da s svojo tekočo ekonomsko politiko uravnava in vpliva tako na cene teh izdelkov kot tudi na proračunske prihodke," je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar.

Trošarina za cigarete se bo tako z aprilom z zdajšnjih 69 evrov zvišala na 74 evrov za tisoč kosov. Višanje teh trošarin predvideva tudi evropska direktiva, in sicer s 1. januarjem 2014, v Sloveniji pa bomo po besedah Kamnarjeve to storili postopno. S 1. aprilom 2011 bo trošarina določena pri 79 evrih, s 1. aprilom 2012 pa pri 84 evrih za tisoč kosov. Po oceni vlade bo zato v proračunu približno 24 milijonov evrov na leto več.

Poslanci vlado opozarjajo na preudarnost
V poslanskih skupinah so ob prevladujoči podpori zvišanju trošarin za cigarete vlado opozarjali na preudarnost pri določanju trošarin. "Obremenitve s trošarinami so že zdaj na visoki ravni, kar se prenaša tudi v končne cene, zato opozarjamo, da mora biti vlada pri regulaciji teh trošarin izredno previdna," je dejal Borut Sajovic (LDS).

Trošarine na naftne derivate niso vreča, iz katere se državni proračun neomejeno polni, pa je opozoril Janez Ribič (SLS). V DeSUS-u sicer ne podpirajo zvišanja davčnih bremen, je povedal Franc Jurša, a dodal, da cigarete ne sodijo v košarico osnovnih življenjskih potrebščin, temveč gre za luksuzno dobrino.

SDS in SNS proti
Predlagani noveli zakona o trošarinah odločno nasprotujejo v SNS-u in SDS-u. "Ne se izgovarjati na skrb za zdravje ljudi, če pa pri obrazložitvi zvišanja trošarin pri alkoholu in tobaku piše, da gre za povečanje proračunskih prihodkov," je dejal Bogdan Barovič (SNS).

Poslanec SDS-a Iztok Podkrižnik pa je poudaril, da so se trošarine za pogonsko gorivo zvišale že lani, kar domače prevoznike postavlja v nekonkurenčen položaj s tujimi. V SDS-u so zato vložili dopolnilo, s katerim bi trošarine za energente ohranili na zdajšnji ravni. "Ta vlada ni sposobna storiti drugega, kot dvigovati trošarine in s tem v nedogled obremenjevati vse, ki v Sloveniji kupujejo goriva," je bil kritičen Andrej Vizjak.

Pred poslanci obravnava sedmih novel
Poslanci so sicer na dnevnem redu obravnavali sedem zakonov. Po skrajšanem postopku so podprli novelo zakona o ekonomskih conah, ki za tri leta podaljšuje režim uveljavljanja davčnih ugodnosti v ekonomskih conah, torej do konca leta 2013. Ta status v Sloveniji uporablja Luka Koper.

Nadaljevali so obravnavo novele zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Vlada želi s predlaganimi spremembami za zavezance, ki so dolžni izvajati ukrepe za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ter financiranja terorizma, uvesti nekatere olajšave, ki jih predvidevata evropski direktivi, a do zdaj pri nas niso bile uporabljene. V poslanskih skupinah so predlogu novele izrekali podporo.

Spremembe pri javnem naročanju
Vlada želi vnesti določbe iz evropske direktive o pravnem varstvu tudi v predlog novel dveh zakonov s področja javnega naročanja. Črtali so določbo po kateri mora biti pri izbiri ekonomsko najugodnejšega ponudnika delež cene ne glede na vrsto in vrednost drugih meril najmanj 60-odstoten oziroma pri intelektualnih storitvah 40-odstoten. Večjo težo naj bi tako pri izbiri ponudnika imela kakovost.

V poslanski skupini SDS črtanju cene kot najpomembnejšega merila pri izbiri najugodnejše ponudbe nasprotujejo. Merilo cena ne sme biti spregledano, pravijo in dodajajo, da bo v primeru črtanja cene kot najpomembnejšega merila odprta pot korupciji in klientelizmu. Nasprotno je Bogdan Čepič (SD) črtanje cene kot "edinega zveličavnega določila za izbor izvajalca" označil kot pomembno novost obeh zakonov. Cena ne sme biti prevladujoč element pri izbiri ekonomsko najugodnejšega ponudnika, saj je po njegovem treba upoštevati tudi kakovost storitve ali materiala, garancijo ter stroške vzdrževanja in servisiranja.

Bistvene novosti novel obeh zakonov se sicer nanašajo predvsem na povečanje preglednosti delovanja sistema javnega naročanja ter na natančnejšo opredeljenost posameznih postopkov. "Na ta način želimo prispevati, da jih bo mogoče bolje in dosledneje izvajati, kar bo pripomoglo tudi k skrajšanju postopkov javnega naročanja in manj pritožbam," je povedala državna sekretarka Helena Kamnar.

SDS-ov predlog ni dobil podpore
Poslanci pa niso podprli predloga SDS-a za poenostavitev plačevanja davkov. Ocenili so, da predlog novele zakona o davčnem postopku, s katero naj bi se omogočilo enotno nakazilo vseh davčnih obveznosti na skupen račun in njihova delitev po ustreznem ključu, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Medtem ko zavezanci zdaj plačujejo davke, prispevke in druge obvezne dajatve na več različnih računov, tudi deset, ki so vsi odprti pri Banki Slovenije, so v SDS predlagali, da se jim omogoči pravica do možnosti enotnega nakazila vseh davčnih obveznosti na skupen račun. Tako zbrane davčne obveznosti bi se zatem delile po ustreznem ključu.

Vlada se s predlogom SDS-a sicer strinja, a je državna sekretarka Kamnarjeva ob obravnavni predloga povedala, da informacijski sistem republiške davčne uprave takšne poenostavitve zaenkrat še ne omogoča. Strinjali so se v poslanskih skupinah SD, Zares, DeSUS in LDS, medtem ko so se poslanci SNS in SLS pridružili SDS v prizadevanjih za spremembe zakona.