Arbitražno sodišče je odločilo, da meja med Slovenijo in Hrvaško po kopnem večinoma poteka po mejah katastrskih občin. Slovenija je dobila sporno območje pri Hotizi, Hrvaška pa levi breg Dragonje.

Na morju je sodišče veliko večino Piranskega zaliva prisodilo Sloveniji. Določilo je tudi 2,5 navtične milje široko območje stika Slovenije z odprtim morjem, t. i. junction, ki sicer de iure ostaja hrvaško teritorialno morje, a tam Hrvaška ne sme ovirati plovbe plovilom, ki iz mednarodnega plujejo v slovensko morje ali obratno, pa tudi sicer ne sme izvajati dejanj, ki bi lahko ovirala to povezavo slovenskega morja z mednarodnimi vodami.

Hrvaška vztraja, da je iz arbitražnega postopka izstopila zaradi nedovoljenih pogovorov med slovensko agentko in arbitrom, pa čeprav je sodišče že v vmesni sodbi leta 2016 presodilo, da to ni bila tako velika kršitev, da sodišče ne bi moglo končati svojega dela. Zdaj na Hrvaškem zagovarjajo dvostransko rešitev.

Slovenija začela implementacijo
Medtem pa v Sloveniji, kjer se je sicer pričakovala nekoliko ugodnejša rešitev, vlada politična enotnost, da je razsodbo treba uresničiti. Pred meseci je Slovenija začela postopke za uresničitev razsodbe na področjih, kjer jih je lahko izvedla sama.

Medtem pa so se – predvsem na morju – pojavile nove napetosti med državama. Slovenska policija in ribiška inšpekcija sta začeli pošiljati denarne kazni hrvaškim ribičem, ki so prečkali arbitražno mejo v Piranskem zalivu, Hrvaška pa je kazni pošiljala slovenskim ribičem, ki so prečkali sredinsko črto.

Molk Evropske komisije
Slovenija bo zdaj na podlagi 259. člena pogodbe EU-ja vložila tožbo proti Hrvaški na Sodišče Evropske unije, ker Hrvaška zaradi nespoštovanja arbitražne odločitve o meji onemogoča izvajanje evropskega prava. Evropska komisija je sicer 18. junija sporočila, da ne bo podala mnenja o tožbi, ki bi jo sicer lahko prevzela tudi sama. Premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar je v nedeljo na migracijskem vrhu po njegovih besedah predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju izrekel "nekaj kar močnih kritičnih besed" o nedejavnosti komisije glede arbitražne razsodbe. "Bil sem zelo kritičen do njega in Evropske komisije. O tem sva se resno pogovorila," je dejal.

Slovenija je napovedala, da bo tožbo, predvidoma še pred sredino julija, vložila sama. Če Sloveniji uspe dokazati, da Hrvaška z nespoštovanjem arbitražne razsodbe krši tudi pravo EU-ja, o čemer je Cerar prepričan, potem bo Hrvaška ne le kršiteljica mednarodnega, ampak tudi evropskega prava. "Na to merimo s to tožbo in to je smisel te tožbe. Ne glede na izid tožbe na sodišču pa še vedno ostane razsodba v veljavi," je poudaril in dodal, da je prav, da slovenska javnost to ve.

Pahor: Mejni spor je rešen
Po mnenju predsednika države Boruta Pahorja je z razsodbo arbitražnega sodišča, ki je določilo potek meje med Slovenijo in Hrvaško, spor glede tega vprašanja dokončno rešen. Pahor je poudaril, da čeprav Hrvaška razsodbe ne spoštuje, to dejstva, da je spor rešen, ne spreminja.

Zaradi hrvaškega zavračanja razsodbe ostaja nerešeno zgolj vprašanje njene uveljavitve, je dodal predsednik, ki je prepričan, da bo prej ali slej meja med sosednjima državama uveljavljena skladno z odločitvijo sodišča.

DOSJE: Arbitraža (1. in 2. del)