"Naredili smo pomemben korak naprej v proračunskem načrtovanju," je na novinarski konferenci po vladni seji dejal podpredsednik vlade Matej Arčon. "Predvsem pa je pomembno, da proračuna za leti 2025 in 2026 zagotavljata potrebna sredstva za realizacijo najpomembnejših koalicijskih zavez in za izvedbo vseh ključnih reformnih dejavnosti, ki smo jih obljubili v tem mandatu," je poudaril uradni govorec vlade, ki je sicer tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Kot je sporočil, je vlada zagotovila sredstva za izvedbo zdravstvene reforme, za uresničitev reforme plač v javnem sektorju, za izvedbo napovedane gradnje javnih najemnih stanovanj in za popoplavno obnovo, ki bo potekala v skladu s sprejetimi programi, ki se vodijo zunaj integralnega proračuna. Kot je na novinarski konferenci pojasnil Arčon, je bila sicer na seji opravljena "prva obravnava razreza proračuna," ki je bila namenjena razpravi in uskladitvi samih razrezov in obravnav pripomb posameznih ministrstev.

Do septembra bo sledilo nadaljnje usklajevanje, jasnejša slika proračuna bo znana konec avgusta. Proračunski uporabniki bodo namreč v sodelovanju z ministrstvom za finance do 15. avgusta pripravili predloge svojih finančnih načrtov, pri čemer morajo slediti sprejetemu razrezu. Ta se lahko v nadaljevanju sicer še nekoliko spremeni, in sicer v delu, ki se nanaša na evropska sredstva in sredstva iz mehanizma za okrevanje EU-ja po koronski krizi, vendar morajo skupni odhodki ostati nespremenjeni. Predlog sprememb sprejetega proračuna za 2025 in predlog proračuna za 2026 bo vlada skupaj s preostalimi proračunskimi dokumenti sprejemala septembra in ju v DZ poslala do 1. oktobra.

Arčon je ob tem zatrdil, da je proračun razvojno naravnan. "Za razvoj, inovacije in znanost v gospodarstvo dajemo več kot kadar koli – do leta 2026 bomo ta znesek glede na začetek našega mandata tudi podvojili," je pojasnil. "Proračun za leto 2025 je seveda eden ključnih za to vlado – ko bo realiziran, ne bomo več govorili, kaj bi in kaj bomo, temveč kaj smo naredili, in verjamem, prepričan sem, da bomo imeli veliko za pokazati," je dejal. Premier Robert Golob je medtem ob prihodu na sejo vlade kot eno od področij, kjer se financiranje krepi, omenil tudi obrambo.

Kljub višjim prihodkom vlada še vedno načrtuje visok primanjkljaj

Vlada je postopke za pripravo predlogov proračunov za prihodnji dve leti začela v drugem tednu maja. Sprejela je okvirni razrez proračunskih odhodkov po posameznih področjih, določila časovnico priprave proračunov in se seznanila z osnutkom proračunskega memoranduma. Nato je steklo usklajevanje odhodkov s proračunskimi porabniki. Kot je takrat povedal finančni minister Klemen Boštjančič, bosta proračuna sledila srednjeročnemu cilju vzdržnosti javnega dolga in ohranjanja javnofinančnega primanjkljaja pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Za 2025 je primanjkljaj predviden pri 2,7 odstotka BDP-ja, v 2026 pa pri 2,5 odstotka BDP-ja. Javni dolg v deležu BDP-ja naj bi se z nekaj manj kot 70 odstotkov v tem letu počasi zniževal.

Proračun za leto 2025 je sicer že sprejet, DZ ga je skupaj z letošnjim sprejel novembra lani. Kot je poročal Radio Slovenija, so odhodki za leto 2025 postavljeni pri 17,09 milijarde evrov, kar je 800 milijonov več kot letos, prihodkov pa pričakujejo dobrih 15 milijard oziroma milijardo več kot letos. Za leto 2026 pa je zgornja meja izdatkov postavljena pri 17,12 milijarde evrov.

Na vladi poudarjajo, da je sprejeta zgornja meja izdatkov za 2025 za skoraj 1,3 milijarde evrov višja, kot je bilo načrtovano z lani sprejetim proračunom za prihodnje leto. Poleg omenjenih odhodkov iz razreza imajo proračunski uporabniki sredstva za izvajanje projektov na voljo tudi v posameznih proračunskih skladih – npr. v SOS-skladu, namenjenem za popolavno obnovo, in v skladu, prek katerega poteka financiranje ukrepov iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Ta sredstva v razrezu niso razvidna.

Ali bo okvir ustrezal novim fiskalnim pravilom, bo znano jeseni, ko bo Evropska komisija ocenila vladni načrt zniževanja dolga. Ta je zdaj pri 70 odstotkih bruto domačega proizvoda, kar je več od dovoljenih 60 odstotkov.