Agencija za varstvo konkurence je sprejela odločitev o združevanju medijskih hiš Dnevnika in Večera, vendar je javno ne bo komentirala, dokler ne bosta stranki v postopku uradno obveščeni.

Po poročanju Radia Slovenija je AVK združevanje dovolil.

Skupna družba Dnevnika in Večera bo imela na oglaševalskem trgu tiskanih medijev kar 40-odstotni delež in prav zato naj bi člani sveta Agencije za varstvo konkurence toliko časa premlevali o združitvi, je poročala novinarka Radia Slovenija Urška Jereb.

Dnevnik in Večer sta namreč prvo namero o povezovanju najavila že pred natanko letom dni. Očitno je svet AVK-ja zdaj vendarle presodil, da nova družba ne bo omejevala konkurence in ne bo zlorabila prevladujočega položaja. Glede na zaostrene razmere na medijskem trgu, ko se število kupcev dnevnih časopisov znižuje, obseg oglaševanja pa zmanjšuje, je združevanje pričakovana odločitev. Večer z naklado dobrih 19 tisoč in Dnevnik z več kot 21 tisoč izvodi lahko namreč s sinergijami izboljšata dobičkonosnost. Po nekaterih ocenah bi lahko tako družba zgolj z racionalizacijo stroškov dela prihranila milijon evrov.

Oba časnika sta sicer lani skupno pridelala za okoli poldrugi milijon čistega dobička. Sicer pa bi še naprej izhajala ločeno – kot Večer in Dnevnik, kar je pričakovano, glede na to, da imata vsak svoje bralce. Večer predvsem na mariborskem in Dnevnik na ljubljanskem območju. Vsak že skoraj 70 let.

V novi družbi naj bi časnika združila moči pri urejanju zunanje in notranje politike ter športa, medtem ko naj bi regionalne teme pokrivala ločeno. Vsaj delno bi se utegnili združiti tudi naročniški oddelki, trženje in administracija. Koliko zaposlenih bo odveč, je ta hip še nemogoče oceniti. Lastniki Bojan Petan iz DZS-ja, ki ima v lasti Dnevnik, ter Uroš Hakl in Sašo Todorovič iz Večera, naj bi namreč povezovanje predvidoma komentirali šele po uradni objavi Agencije za varstvo konkurence, še poroča Radio Slovenija.

DNS poziva k transparentnosti združevanja

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) ob pričakovani združitvi Dnevnika in Večera pozivajo k ohranitvi kakovosti in profesionalnosti vsebin obeh medijev, nadaljnjemu obstoju ločenih blagovnih znamk, pluralnosti medijskih vsebin in tudi ohranitvi delovnih mest. Pričakujejo tudi natančne in korektne informacije o posledicah združitve.

Kot so v novinarskem združenju opozorili v današnjem sporočilu za javnost, spisanem po informaciji, da naj bi varuh konkurence prižgal zeleno luč združitvi družb Dnevnik in Večer, skupina, vodstva in lastniki družb doslej informacij o posledicah združitve niso posredovali v zadostni meri. "Lastniki v procesu združevanja ne smejo upoštevati samo ekonomskega interesa, ampak tudi javni interes – to pa so kakovostni, poglobljeni in preiskovalni mediji v sicer vse bolj opustošeni slovenski medijski krajini." so še zapisali v Društvu.

ZNP: Združitev ne bo imela bistvenega vpliva

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Matevž Tomšič je v zvezi s pričakovano združitvijo časopisnih hiš Dnevnik in Večer ocenil, da se zaradi tega razmerja na slovenskem medijskem trgu ne bodo kaj dosti spremenila.

"Glede na to, da sta oba časopisa podobno politično-ideološko usmerjena, saj sta izrazito naklonjena levici, njuna združitev tudi z vidika pluralnosti medijskega prostora ne bo prinesla ničesar bistveno novega," je pojasnil Tomšič in dodal, da zaradi združitve tudi ni pričakovati bistvenih vsebinskih sprememb.

"Večer je sicer bolj regionalno obarvan časopis. Zato bi združitev lahko nekoliko škodovala temu njegovemu imidžu 'štajerskega' dnevnika," je opozoril. Po njegovem mnenju bodo zaradi združitve določeni novinarji in drugi medijskih ustvarjalci v obeh medijih zagotovo postali odveč in bo prišlo do odpuščanj.

V zvezi s predlogom novele zakona o medijih, ki ga je nedavno predstavilo ministrstvo za kulturo, pa je Tomšič ocenil, da ta prinaša nevarnost arbitrarnega in politično motiviranega izvajanja cenzure pod krinko boja zoper sovražni govor, saj bo po njegovih besedah medijski inšpektor dobil proste roke pri poseganju v medijske vsebine.

"Če bo ta novela sprejeta, bo privedla do omejevanja medijske svobode," je še dodal.

Milosavljević: Vplivalo bo na pluralnost medijev

Ob združevanju časopisnih hiš Dnevnik in Večer je po oceni Marka Milosavljevića s fakultete za družbene vede pomembno zlasti vprašanje, ali bo prišlo do povezovanja njunih notranjepolitičnih redakcij, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Ob tem se Milosavljević sprašuje, ali javnost pred skoraj letom dni o vsebinah, ki se združujejo, ni bila pravilno obveščena ali pa ji je bilo to zamolčano. Če pride do povezovanja notranje in zunanje politike ter športa, je to po njegovih besedah namreč zelo pomembna sprememba in "ključna stvar z vidika medijev in javnosti".

Kot je pojasnil, so za javnost "potencialno manj nevarna povezovanja" pri redakcijah za razvedrilo ali pri redakcijah, ki urejajo druge dodatne vsebine. Če bi prišlo do povezovanja teh redakcij, je to zaradi potencialnih odpuščanj novinarjev sicer relevantno z vidika novinarske skupnosti, z vidika javnega interesa pa po njegovi oceni manj.

Osrednji fokus dnevnih časopisov pa so vendarle notranja politika, gospodarstvo in deloma regionalne vsebine. Povezovanje zlasti notranjepolitične redakcije je zato gotovo "vidik, ki globoko zareže v javni interes in v pluralnost medijskega prostora". Tu ne gre več le za ekonomska vprašanja in za vprašanja delovnih mest, pač pa za poseg v "daleč najbolj občutljivo področje", zaradi česar bi bila takšna združitev po oceni Milosavljevića izjemno sporna.

Če je AVK odobril tovrsten način povezovanja, bo takšna odločitev po njegovi oceni gotovo zaznamovala "področje pluralnosti medijev in zelo občutljiva vprašanja varovanja raznolikosti informacij in komentarjev, do katerih ima slovenska javnost možnost priti".

Združevanje notranjepolitičnih redakcij pri dveh od štirih osrednjih slovenskih časopisih pa obenem samodejno pomeni, da prihaja do nekakšnega povezanega ali celo centraliziranega nadzora nad notranjepolitičnimi prispevki.

"Če ima ena oseba nadzor nad zapisi v dveh ključnih nacionalnih časopisih, ima ta oseba zelo močan vpliv na javnost, na javno mnenje, saj ima vpliv na to, kako se o neki stvari poroča ali kako se ne poroča," je pojasnil. Že s svojo politiko zaposlovanja in odpuščanja namreč kroji, kdo bo o nečem poročal in kdo ne, kdo ne bo več pisal, kdo bo urednik in kdo bo denimo poročal o nekih manj pomembnih temah.

Kot je poudaril Milosavljević, je vloga družbe in državnih regulatorjev ravno v tem, da presodijo javni interes in potencialno tveganje zanj. Delno vlogo ima tu gotovo ministrstvo za kulturo, deloma pa po njegovem prepričanju tudi AVK.

Pri tovrstnih presojah se namreč po njegovih besedah preogosto upošteva le ekonomski trg, ne pa tudi intelektualnega. "Ko pride pri nekih medijih pride do združevanja, se ta intelektualni trg pogosto krči," je še pojasnil po poročanju STA.