Premier Borut Pahor je po seji vlade povedal, da podpis dogovora ne pomeni konca odgovornosti Slovenije kot sopodpisnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) pri uveljavljanju njenega sedmega člena. Poudaril je, da je Avstrija s podpisom kompromisa konkludentno priznala Slovenijo kot naslednico omenjene pogodbe.

Žbogar: Želeli bi, da referenduma ne bi bilo
Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je dejal, da z dogovorom ne moremo biti popolnoma zadovoljni, vendar naj bi bilo doseženo največ, kar je bilo v tem trenutku mogoče. "Gre za dosežek, s katerim je slovenska manjšina pripravljena živeti in v katerem vidi prihodnost," je poudaril.

Glede napovedanih referendumov na avstrijskem Koroškem o vprašanju dvojezičnih napisov je dejal, da je to odločitev, ki jo bodo sprejele koroške stranke, "sami pa bi raje želeli, da tega povpraševanja ne bi bilo". Prepričan je, da nikoli ni dobro, če večina odloča o pravicah manjšine ali da se do obveznosti iz mednarodnih pogodb opredeljuje prebivalstvo. Tudi on je poudaril, da je Slovenija naslednica Avstrijske državne pogodbe in da se v skladu s tem tudi obnaša.

Negativno vzdušje, ki se je zdaj obrnilo?
"Ni razlogov za evforijo, gre pa za premik z mrtve točke," je torkov dogovor o postavitvi 164 dvojezičnih tabel na avstrijskem Koroškem komentiral slovenski veleposlanik v Avstriji Aleksander Geržina.

Torkov dogovor je po njegovem mnenju "odraz avstrijske politične realnosti, ki je bil ta, da Avstrija ni uspela v 56 letih ustrezno implementirati svojih mednarodnopravnih obvez do manjšine".

Na avstrijskem Koroškem je vladalo precej negativno vzdušje, ki se je zdaj obrnilo, je dejal veleposlanik, ki je prepričan, da bo postavitev dvojezičnih tabel pripomogla k drugačnemu razumevanju življenja med večino in manjšino. Meni namreč, da bodo 164 tablam v prihodnosti sledile tudi druge. "Ko bodo ljudje na avstrijskem Koroškem videli, da dvojezični napisi nikogar ne ogrožajo, bodo padle vse prepreke za nove postavitve," je dodal Geržina.

Veleposlanik je ponovil slovensko stališče, da je za Slovenijo sprejemljiv vsak dogovor, ki ga podprejo vse tri slovenske manjšinske organizacije, ki so sodelovale na pogajanjih; torej Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk.

Torkov dogovor vključuje postavitev 164 dvojezičnih tabel na avstrijskem Koroškem in nekatere druge ukrepe za zaščito slovenske manjšine v Avstriji.
LDS in SLS: Če je dober za manjšino, je tudi za nas
V LDS-u in SLS-u so podali podoben odziv na sprejeti kompromis, in sicer če se z njim strinjajo predstavniki manjšin, se z njim strinjajo tudi v obeh strankah. Pri tem v LDS-u dodajajo, da je treba počakati še na vladno in parlamentarno soglasje ter na koroški referendum, da bi dogovor resnično zaživel.
V SLS-u pa opozarjajo, da se je ob tem nedvoumno pokazala vsa dvoličnost avstrijske politike do slovenske manjšine ob zahtevah Avstrije glede avstrijske manjšine na Tirolskem, kjer jim je uspelo za svojo manjšino izboriti vse. Poleg tega pa so kritični tudi do avstrijskega ustavnega zakona, s katerim bodo redefinirali ADP.
Tudi v SDS so menili, da je "dogovor je korak v pravi smeri, vendar pa projekt s tem še ni zaključen". "Pomembno je, da so kompromis podprle vse tri manjšinske slovenske organizacije, kar daje upanje, da bo tudi nadaljevanje poti uspešno," so poudarili.

Za Jelinčiča dogovor ne pomeni nič
Po mnenju vodje SNS-a Zmaga Jelinčiča torkov dogovor ne pomeni nič. Jelinčič meni, da bi morala slovenska vlada sprožiti to vprašanje pred Združenimi narodi in Svetom Evrope, saj gre za kršenje temeljnih načel, ki jih zagovarjajo tako ADP kot mednarodno sprejete listine.
Obregnil se je tudi ob slovensko vlado, ki "pokleka pred sosednjo Avstrijo, in to predvsem zaradi ignorance, nepoznavanja zgodovine in zaradi tega, ker ji je popolnoma vseeno za slovenski narod".