Medtem ko je Emil Milan Pintar, generalni tajnik avtoprevozniške zbornice, prepričan, da se z ločitvijo osebnega in tovornega prometa odpre pot za vzpostavitev satelitskega cestninjenja, je Klobasa, predsednik sekcije avtoprevoznikov pri obrtni zbornici za MMC dejal, da je v tem trenutku pomembno le, da se uvede cestninjenje brez ustavljanja tovornjakov.

Klobasa tako pričakuje, da bo vlada sprejela uvedbo vinjet za osebna vozila in uvedbo ABC cestninjenja za tovornjake, kar po njegovih besedah vključuje le dvig senzorja za meter, česar Dars do zdaj kljub pozivom avtoprevoznikov ni želel storiti. Trenutni sistem ABC je sicer že nekoliko zastarel, saj ni sposoben zaznati ekološko boljših vozil. Za to bi ga bilo treba nadgraditi.

S satelitskim sistemom ne bo treba hiteti
Vinjete in sistem ABC-ja za tovornjake bi olajšala delo ministrstvu za promet, saj mu ne bi bilo treba hiteti z uvedbo satelitskega cestninjenja, kajti, opozarja Klobasa, "niti satelita še ni v zraku".

Emil Milan Pintar je sicer dejal, da so slovenski avtoprevozniki glede satelitskega cestninjenja tovornjakov soglasni. Vinjete za osebna vozila bodo po njihovem predvidevanju v veljavi vsaj desetletje, država pa se bo tako imela čas posvetiti rešitvam za tovornjake.

Vinjete so začetek poti k večji varnosti na cestah
Pintar je prepričan, da bi se varnost v cestnem prometu z uvedbo vinjet povečala, saj se težave pojavljajo tudi zaradi vrinjanj osebnih avtomobilov z ABC-stez med tovornjake. Poleg tega bi prihranili tako čas kot okolje, pa tudi obremenitev za okolje bi bila manjša. Ločitev obeh vrst vozil je šele prvi korak k satelitskemu cestninjenju, ki ga avtoprevozniki soglasno podpirajo.

Kdo je kriv za tovornjakarski kaos?
Za tovornjakarski kaos, ki se je iz Pomurja zaradi strožje uredbe prelil tudi v okolico Maribora, Pintar krivi odločitve "na horuk". Izločitev 5.000 tovornjakov ob le 300 in 500 parkiriščih prinaša posledice, in sicer da zaradi vsepovsod. Pintar je prepričan, da ministrstvo z uvedbo strožje uredbe "nima prav" in da bi moralo ministrstvo parkirišča zagotoviti pred uredbo.

Opozoril je tudi, da je vedno gostejši tovorni promet realnost in da na slovenskih cestan ne vozijo le tujci, ampak tudi slovenski avtoprevozniki. Zaradi povečanega izvoza in uvoza je tovora več, s tem pa tudi povpraševanja po prevozništvu. Posledica je več tovornjakov na cestah, pravi Pintar.

Strožja uredba je ministrova napaka
Andrej Klobasa je strožjo odredbo, ki tovornjake na parkiriščih zadržuje tudi v soboto, za MMC označil kot "katastrofalno napako ministra Žerjava", saj je posledica tega nepretrgana dvodnevna kolona tovornjakov. Prepričan je, da bi se bilo treba vrniti na stanje pred začetkom veljave uredbe.

Odzval se je tudi na navedbe ministra za promet Radovana Žerjava, ki je dejal, da je v bližini mariborskega letališča na voljo 200 parkirišč za tovornjakarje. Opozoril je, da na tem območju ni urejenih osnovnih higienskih prostorov, ki bi jih lahko uporabljali tovornjakarji, in izpostavil negativen vpliv na okolje.

Težave avtoprevoznikov so vseevropsko vprašanje
Zajc je prepričan, da so težave tovornega prometa vseevropsko, ne le slovensko vprašanje, zato ga bo treba reševati na ravni EU-ja. Kot dolgoročno rešitev je omenil preusmeritev dela tovora na železnice. Veljati naj bi začela tudi uredba o internalizaciji eksternih stroškov, ki pomeni, da bo stroške, ki jih povzroči prometni promet (kolone, onesnaževanje, nesreče, zastoji), moral kriti tovorni promet sam ali pa gospodarstvo preko tovornega tovora.

A.K.K.