Nekdanji guvernerji, predsedniki uprav, nadzorniki - vsi ti so že pričali pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Ugotovitve bo komisija povzela v vmesnem poročilu, kaj več zaradi predčasnih volitev verjetno ne bo mogoče.
Vzrok za bančno luknjo pa ni samo finančna kriza, je povedal predsednik komisije Marko Pogačnik: "Nekatere priče, ki smo jih zaslišali, so jasno povedale, da je verjetno obstajalo tudi tveganje, da je tukaj prihajalo do nepravilnosti. Marsikatera priča pa je povedala, da sta obstajala velik zunanji vpliv in pritisk tako na nadzornike kot na uprave teh treh bank."

Komisija ni pridobila ustrezne dokumentacije, niti od bank niti od regulatorjev, tudi prek sodišča so bili neuspešni. Vzrok je bančna tajnost. "Komisija je poslala ponovno zahtevo sodišču, da bi do teh dokumentov prišli, kajti zavedamo se, da brez dokumentacije svojega dela ne moremo opraviti korektno oz. komisija ne more opraviti tistega, kar se od nje v aktu o odreditvi tudi pričakuje," je še pojasnil Pogačnik

Bo kaj več jasnega v naslednjem sklicu DZ-ja?
Po Pogačnikovih besedah so želeli najeti tudi revizorje in pravne strokovnjake kot zunanje sodelavce, ki bi takšno dokumentacijo pregledali. Morda bo nova pobuda stekla v naslednjem sklicu parlamenta, če kaj, pa prav sanacija bank terja javno, strokovno preiskavo, pravi doktor Igor Masten z ljubljanske ekonomske fakultete. "V bankah je poniknila petina slovenskega BDP-ja. Če je bila v slovenski zgodovini za kaj potrebna javna preiskava, potem je za to," je prepričan.

Seveda neodvisna, strokovna, ustanovljena na podlagi posebnega zakona, poudarja Masten. Država bi po njegovem mnenju morala strokovnjakom podeliti mandat, da pregledajo finančne in pravne vidike poslov v bankah in regulatornih institucijah. Javnost ima zagotovo pravico vedeti, zakaj mora v drugo sanirati banke.