Zaradi obnovitvenih in drugih del se po slovenskih avtocestah valijo reke pločevine. Foto: MMC RTV SLO
Zaradi obnovitvenih in drugih del se po slovenskih avtocestah valijo reke pločevine. Foto: MMC RTV SLO

Poletni meseci so v splošnem primernejši za obnovo cest zaradi zahtev tehnologije in s tem pogojenih zahtevanih vremenskih razmer ter nižjih prometnih obremenitev, s čimer se izognemo večjim zastojem. Seveda pa s tem ni izključena možnost, da bi bila na kakšnem odseku obnova sprejemljiva oziroma primernejša v preostalih mesecih.

Marijan Žura o tem, zakaj dela večinoma potekajo v poletnem času
Patrick Vlačič
Minister za promet od Darsa zahteva načrt obnovitvenih del. Foto: EPA
Na cestah gneča, Vlačič zahteva načrte del
Dela tudi na cesti čez Rebernice

Operativni, kratkoročni del načrta naj bi bil pripravljen v 15 dneh, drugi del načrta, ki pomeni spremembe resolucije o nacionalnem programu gradnje avtocest, pa bo pripravljen še letos.

Na novico, da se na primorski avtocesti začenjajo poletna dela, se je odzvalo tudi veliko MMC-jevih uporabnikov, ki se med drugim sprašujejo, zakaj so obnovitvena dela na določenih odsekih tako pogosta, zakaj dela potekajo v poletnem času, ko je čas dopustov in počitnic, in zakaj morajo vozniki za vožnjo vseeno plačati vinjeto.

"Zahteval sem, da se objavi, na katerih odsekih, kdaj in kaj se dela ter koliko delavcev dela, da se dela neprestano, kjer je to tehnološko mogoče, da se pripravi nabor del, ki se lahko izvajajo tudi ponoči. Če delavcev ni, mora biti jasno, zakaj jih ni," je odločen prometni minister. "To, kar piše na Darsovi spletni strani, mora biti usklajeno z dogajanjem na terenu," je še poudaril Vlačič.

Drugi del akcijskega načrta predvideva spremembe resolucije o nacionalnem programu gradnje avtocest, ki bodo še letos posredovane v državni zbor. Z njimi želi minister za promet spremembo celotnega sistema prenov, "ki take, kot so, niso dobre".

Menjave v Darsu in DDC-ju niso v rokah ministra
Na vprašanje, ali je v Darsu in DDC-ju zaradi zastojev na avtocestah, ki jih med drugim povzročajo tudi obnove, pričakovati menjave v vodstvu družb, odgovoril, da je to v pristojnosti nadzornih svetov. Dejal pa je, da ni zadovoljen, da mora v zvezi s tem ukrepati sam, čeprav so bile njegove pripombe delno že upoštevane.

O tem, zakaj so obnove na slovenskih avtocestah tako pogoste, smo se pogovarjali dr. Marijanom Žuro s fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Razložil nam je, da imajo na propadanje vozišča največji vpliv tovorna vozila, "saj je njihov učinek nekaj 10.000-krat večji od učinka osebnega vozila".

"Rast tovornega prometa je v zadnjih letih precej večja, kot smo kdaj koli napovedovali," še pravi Žura in dodaja, da so vzroki za podcenjeno rast različni: "Od hitrosti gospodarskega razvoja vzhodnoevropskih držav, sprememb v prometni politiki sosednjih držav (cestnina v Avstriji), širitev EU-ja itd."

Slovenske ceste niso pripravljene za toliko prometa
Minister Vlačič je poudaril, da so zastoji na cestah spremljevalci razvitega sveta, da pa lahko ministrstvo za promet optimizira obnove do te mere, da bodo povzročale čimmanjše zastoje. Ob tem minister ugotavlja, da so slovenske ceste "poddimenzionirane, glede na to, koliko je na njih prometa". Tovorni promet je od leta 2004, ko je Slovenija vstopila v EU, močno narasel in povzroča velike obremenitve, je še dejal.

Sicer pa je vodstvo Darsa že ukrepalo proti družbi Gradis, ki izvaja obnovitvena dela na viaduktu Ravbarkomanda. Od njih je zahtevala postavitev druge, kompetentne osebe za poročanje o načrtovanih delih na gradbiščih, saj to konec tedna ni bilo v skladu z dejanskimi razmerami in številom delavcev na gradbišču.

Minister poziva k strpnosti na cestah
Če se izkaže, da ceste ne vzdržijo tolikšnega povečanja prometa, potem mora Dars o tem obvestiti ministrstvo za promet, ki se bo lotilo sprejetja dolgoročnih ukrepov o zmanjševanju tovornega prometa po slovenskih cestah.

Vlačič je še poudaril, da ukrep, ki bi do nadaljnjega ustavil obnovo avtocest, ni sprejemljiv, saj je varnost na prvem mestu, tudi če je zato potreben kakšen zastoj. Udeležence v prometu minister ob tem poziva k strpnosti.

T. K. B.

Poletni meseci so v splošnem primernejši za obnovo cest zaradi zahtev tehnologije in s tem pogojenih zahtevanih vremenskih razmer ter nižjih prometnih obremenitev, s čimer se izognemo večjim zastojem. Seveda pa s tem ni izključena možnost, da bi bila na kakšnem odseku obnova sprejemljiva oziroma primernejša v preostalih mesecih.

Marijan Žura o tem, zakaj dela večinoma potekajo v poletnem času
Na cestah gneča, Vlačič zahteva načrte del
Dela tudi na cesti čez Rebernice