Ustavno sodišče je odločilo, da je prvi odstavek 57. člena zakona v neskladju z načelom prepovedi povratne veljave predpisov, ker omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred začetkom njegove veljavnosti, to je pred 29. novembrom 2011.

Kot so v odločbi o razveljavitvi dela zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora izpostavili ustavni sodniki, prvi odstavek 155. člena ustave prepoveduje "povratne učinke", kot jih je predvideval tudi zakon. Izjeme so sicer dopuščene, vendar le, "če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice", ministrstvo za pravosodje pa take javne koristi po navedbah sodišča ni izkazalo.

Odvzame se lahko le tisto premoženje, ki izhaja neposredno iz kaznivega dejanja
Za tista kazniva dejanja, ki so bila storjena pred dnevom uveljavitve zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, je bilo v skladu s kazensko zakonodajo mogoče odvzeti le protipravno premoženjsko korist, ki je izhajala neposredno iz konkretnega kaznivega dejanja.

Ni pa bilo mogoče odvzeti premoženja domnevnih storilcev kataloških kaznivih dejanj zgolj zaradi tega, ker je njihovo premoženje nesorazmerno z njihovimi dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, oziroma zaradi nedokazanosti zakonitega izvora premoženja, so še poudarili na ustavnem sodišču.

Sodišče je omenjeno odločitev sprejelo ob presojanju pobude, ki jo je nanj naslovila Vlasta Mrčinko s Ptuja. Ta se je v postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora znašla kot partnerica nekdanjega policista Aleksandra Vrbnjaka, ki je bil zaradi vpletenosti v trgovino z mamili pravnomočno obsojen na zaporno kazen.

Ustavna sodnica Korpič - Horvat podala ločeno mnenje
Delno odklonilno ločeno mnenje je k odločitvi podala ustavna sodnica Etelka Korpič - Horvat. V nasprotju s kolegi ustavnimi sodniki, ki so poudarjali nesprejemljivost in protiustavnost veljavnosti zakona za nazaj, je Korpič - Horvatova ocenila, da bo odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi spornega člena zakona "učinkovala tako, da bo 'oprala' premoženje, ki je bilo do razveljavitve navedene zakonske določbe deloma ali v celoti nezakonitega izvora".

Po prepričanju sodnice Korpič - Horvatove gre v danem primeru za nepravo retroaktivnost. Kot pojasnjuje v ločenem mnenju, namreč ko finančna preiskava zajema obdobje, ki deloma sega v čas pred uveljavitvijo zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, deloma pa v čas po uveljavitvi zakona, ne gre za pravo, marveč za "nepravo retroaktivnost", saj učinkuje tudi na čas po uveljavitvi zakona.

.
Javne koristi od retroaktivnega učinka v primeru zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora po prepričanju ustavne sodnice tudi ni težko uvideti.

"Po letu 1990 je potekal slabo reguliran prehod – pravimo mu tranzicija – v novo institucionalno ureditev. Proces tranzicije je med drugim vključeval denacionalizacijo, privatizacijo z vavčerji in privatizacijo z menedžerskimi prevzemi podjetij. Dogajale so se mnogotere nečednosti. Zaradi njih institucionalno ureditev pesti kriza legitimnosti. Za krizo legitimnosti se lahko reče, da je vsaj tako huda sistemska bolezen kot finančna kriza ali gospodarska recesija. Odvzemi premoženj nezakonitega izvora lahko ublažijo krizo legitimnosti. To bi lahko zadoščalo za dopustitev nepravega retroaktivnega učinka zakona," je prepričana ustavna sodnica.

Ministrstvo: Odločitev bo imela konkretne posledice
Pravosodno ministrstvo, ki sicer še ni preučilo odločitve ustavnega sodišča, je poudarilo, da bo imela takšna odločitev daljnosežne in konkretne posledice za odvzem premoženjske koristi.

"Kljub temu da je ustavno sodišče za protiustavnega spoznalo zgolj en člen zakona, gre torej za odločitev, ki ima daljnosežne in konkretne posledice za odvzem protipravne premoženjske koristi prek civilnega postopka v vseh primerih organizirane, gospodarske in bančne kriminalitete, ki se je zgodila pred omenjenim datumom," so navedli. Po drugi strani pa gre za dolgoročno sistemsko odločitev oziroma nadstandard, ki bo vsakokratnega zakonodajalca omejeval pri sprejemanju podobnih zakonskih ukrepov za spopadanje z najzahtevnejšimi in najškodljivejšimi oblikami kriminalitete v prihodnje.

Šketa: Velik udarec za državo
Generalni državni tožilec Drago Šketa je v izjavi za Radio Slovenija in za Televizijo Slovenija opozoril, da se s tem tožilstvu odvzema učinkovita orodja in zmanjšuje obseg finančnih preiskav. Te bodo po Šketovih besedah morali zožiti na obdobje po letu 2012, ko je zakon začel veljati.

Med tožbami za odvzem premoženja odmevna imena
Vlada se je o ustavni pobudi izrekla maja letos, ko je ocenila, da v skladu z drugim odstavkom 155. člena ustave zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in se s tem ne posega v pridobljene pravice. Ocenila je, da je bila določitev povratne veljave nujen ukrep, saj ne pozna blažjega ukrepa, s katerim bi lahko zagotovili obravnavano javno korist oziroma preprečili škodo.

Med tožbami za odvzem premoženja nezakonitega izvora se je znašlo tudi nekaj prepoznavnih posameznikov. Izvor svojega premoženja so morali med drugim dokazati nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, nekdanji mariborski župan Franc Kangler, Dragan Tošić, domnevni vodja slovenske veje organizacije srbskega veletrgovca s kokainom Darka Šarića, in predsednik SDS-a Janez Janša.