V rokah predsednika vlade je odločitev, kako naprej. Opozicija je namreč že večkrat povedala, da je vladanje v takšni situaciji ne zanima.
Izstop DeSUS-a iz vladne koalicije pomeni, da ima koalicija v parlamentu le 42 poslanskih glasov. Zato tako predsedniki strank levega trojčka, opozicija in strokovnjaki tehtajo, kaj nas v prihodnjih mesecih čaka.
"Vlada lahko nadaljuje delo kot manjšinska vlada, kar smo imeli že enkrat v času Drnovškove vlade. Takrat bi vlada težko uspela s kakšnimi reformnimi predlogi, lahko pa vlada do izteka mandata," je za MMC dejal pravnik Igor Kaučič.
Lahko se ponovi zgodba Bajukove vlade
Druga možnost je ta, da opozicija zahteva konstruktivno nezaupnico in predlaga novega mandatarja. Če dobijo večino glasov v državnem zboru, prevzamejo za leto in pol vodenje države. Nekaj podobnega smo doživeli že leta 2000, ko je odhod SLS-ovih ministrov iz vlade pripeljal do nezaupnice vladi Janeza Drnovška. Poslanci so za novega mandatarja izvolili Andreja Bajuka, ta je vlado vodil pol leta do rednih volitev. A Kaučiču se zdaj ta možnost ne zdi realna, saj je opozicija že povedala, da je to ne zanima.
Če ni potrjen premier, sledijo volitve
Tretja možnost pa je, da predsednik vlade Borut Pahor odstopi oziroma zahteva glasovanje o zaupnici. "Če te zaupnice ne dobi, bo verjetno temu sledilo neuspešno imenovanje novega predsednika vlade. Zdi se namreč, da je v tej situaciji težko najti nekoga, ki bi znotraj te iste koalicije prevzel vodenje vlade," razmišlja naš sogovornik.
Zaradi blokade vladanja bi nato moral predsednik republike razpustiti državni zbor in razpisati predčasne volitve. Glede na roke, ki jih določa zakon, bi lahko bile predčasne volitve kvečjemu po parlamentarnih počitnicah, torej septembra. Oblikovanje nove vlade bi tako sledilo v oktobru.
Poslanci z volitvami veliko tvegajo
A s predčasnimi volitvami poslanci veliko tvegajo, opozarja pravnik Miro Cerar. "Zdaj imajo namreč službo zagotovljeno še za leto in pol, medtem ko bi s predčasnimi volitvami tvegali, da ne bodo več izvoljeni. To je element, ki v našem sistemu ovira pot do predčasnih volitev," je pojasnil.
USTAVA
116. člen (nezaupnica vladi)
Državni zbor lahko izglasuje nezaupnico vladi le tako, da na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. S tem je dotedanji predsednik vlade razrešen, mora pa skupaj s svojimi ministri opravljati tekoče posle do prisege nove vlade. Med vložitvijo predloga za izvolitev novega predsednika vlade in volitvami mora poteči najmanj oseminštirideset ur, razen če državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev ne sklene drugače, ali če je država v vojnem ali izrednem stanju. Če je bil predsednik vlade izvoljen na temelju četrtega odstavka 111. člena, mu je izrečena nezaupnica, če državni zbor na predlog najmanj desetih poslancev izvoli novega predsednika vlade z večino opredeljenih glasov.
.
117. člen (zaupnica vladi)
Predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev, mora državni zbor v tridesetih dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Predsednik vlade lahko vprašanje zaupnice veže tudi na sprejem zakona ali druge odločitve v državnem zboru. Če odločitev ni sprejeta, se šteje, da je bila vladi izglasovana nezaupnica. Med zahtevo za glasovanje o zaupnici in glasovanjem mora poteči najmanj oseminštirideset ur.
V rokah predsednika vlade je odločitev, kako naprej. Opozicija je namreč že večkrat povedala, da je vladanje v takšni situaciji ne zanima.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje