Da bi ljudi spodbudili k drugačnim načinom prevoza, se je v mnogih evropskih mestih, tudi v Sloveniji, namreč začel evropski teden mobilnosti pod geslom Prava smer je gibanje!, končal pa se bo v soboto, ko bo dan brez avtomobila.

Geslo izpostavlja predvsem željo, da bi živeli v mestih s čistim zrakom, z manj hrupa, kjer je kakovost življenja večja - lani je v projektu sodelovalo kar 2.268 evropskih mest, največ iz Španije (764) in Avstrije (466), iz Slovenije pa je sodelovalo 31 mest.

Zapora Slovenske ceste, v Mariboru cest ne bodo zaprli
V okviru tedna mobilnosti, ki meščane spodbuja k preizkusu drugačnega načina prevoza, je bilo lani uvedenih 6.821 trajnostnih ukrepov, Ljubljana pa bo letos že drugo leto zapored projekt razširila na teden brez avtomobila. Za vozila bo zaprta Slovenska cesta v središču prestolnice, med Šubičevo in Gosposvetsko cesto - na tem odseku bo dovoljen le promet za avtobuse mestnega potniškega prometa, kolesarje, dostavo, intervencijska vozila in vozila z občinsko dovolilnico.

Ljubljanski župan Zoran Janković je ob tem dejal, da upa, da bo v istem času prihodnje leto za promet že zaprt ta del Slovenske ceste, saj razmišlja o tem, da bi bilo na omenjenem odseku smiselno dovoliti le javni promet.

Za to pa se niso odločili v Mariboru, prireditve, ki bodo ljudi seznanjale o učinkoviti rabi energije, bodo potekale ves prihodnji teden, a cest in ulic ne bodo zaprli. "Veliko smo razmišljali o tem in ugotovili, da na koncu dobimo nasprotni učinek, ljudje so nezadovoljni, nastane prometna zmeda," je pojasnila Brigita Čanč iz urada za varstvo okolja in ohranjanje narave Mestne občine Maribor.

Bo pa v soboto, 22. septembra, na dan brez avtomobila, javni potniški promet v Mariboru brezplačen, tako kot tudi v Novem mestu, v Murski Soboti pa bodo že v petek za promet zaprli središče mesta.

Še vedno preveč izpustov toplogrednih plinov
Slovenija mora sicer glede na zahteve kjotskega protokola v obdobju 2008-2012 zmanjšati količino izpustov toplogrednih plinov v povprečju za osem odstotkov glede na izhodiščne količine izpustov iz leta 1986. Leta 2010 je bila količina izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji za 3,5 odstotka manjša od izhodiščnega leta, kar pa je še vedno za dobre štiri odstotke več od postavljenega cilja - največ izpustov toplogrednih plinov je izviralo iz sektorja energetika (81,8 odstotka), kamor prištevamo tudi promet.

Slovenci z več avtomobili od evropskega povprečja
V Sloveniji ima vsak drugi prebivalec osebni avtomobil, kar pomeni 1,3 avtomobila na vsako gospodinjstvo. Večino prevozov zato opravimo z osebnimi avtomobili (26 milijard potniških km) in precej manj z avtobusi (3,2 milijarde potniških km) in z vlaki (773 milijona potniških km).

Število registriranih osebnih avtomobilov se vztrajno povečuje - od leta 2002 do leta 2008 je število registriranih osebnih avtomobilov strmo naraščalo (leta 2008 jih je bilo za 17 odstotkov več kot leta 2002), po letu 2008 pa se je rast nekoliko umirila (leta 2011 jih je bilo za dva odstota več kot leta 2008).

Povprečje osebnih avtomobilov v Evropski uniji je bilo 473 osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev. Največ osebnih avtomobilov so imeli v Luksemburgu, kar 678 na tisoč prebivalcev, najmanj so jih v imeli v Romuniji, le 197, Slovenija pa se je s 517 osebnimi avtomobili na tisoč prebivalcev uvrstila nad povprečje držav EU-ja.

Slovenija kot tranzitna država
V Sloveniji je bilo leta 2009 z osebnimi avtomobili opravljenih skoraj 12.600 potniških kilometrov na prebivalca, kar nas postavlja na prvo mesto med vsemi državami članicami EU-ja, a v to so vključeni potniški kilometri, ki so jih opravila tako domača kot tudi tuja vozila v Sloveniji.

Potniški kilometer predstavlja prevoz enega potnika na razdalji enega kilometra, slovenski nacionalni prevozniki so v kopenskem javnem prevozu v letu 2011 opravili skoraj 1,5 milijarde potniških kilometrov: 702 milijona potniških kilometrov v cestnem javnem linijskem prevozu (341 potniških kilometrov na prebivalca) in 773 milijonov potniških kilometrov v železniškem prevozu (376 potniških kilometrov na prebivalca).

Manj z avtobusi, več z vlaki
Uporaba cestnega javnega linijskega potniškega prevoza z leti upada - v letu 2011 je bilo število prepeljanih potnikov že za 44 odstotkov nižje kot v letu 2002 - lani je bilo tako prepeljanih le 32,4 milijona potnikov.

Nasprotno pa se je železniški potniški prevoz z leti rahlo povečeval do leta 2010, v letu 2011 pa je nekoliko upadel. V primerjavi z letom 2002 je bil v letu 2010 višji za 11 odstotkov v letu 2011 pa za osem odstotkov - v železniškem potniškem prevozu je bilo tako lani prepeljanih 15,7 milijona potnikov.