Avtomobil na stisnjen zemeljski plin se od drugih na videz ne razlikuje. Poleg tega, da je za okrog tisoč evrov dražji, pa je precej prijaznejši do okolja in primeren tudi za uporabo bioplina, je v prispevku TV Dnevnika ugotavljala Lidija Cokan. Tvorijo pa manj toplogrednih plinov ter trdih delcev, povzročajo manj emisij ogljikovega dioksida in manj hrupa.

"Ti motorji so bistveno tišji, zemeljski plin ima eno dobro lastnost izgorevanja; izgoreva mehkeje in pa počasneje, zato so lastnosti samih motorjev malenkost drugačne. Ne tvori se nobenih trdih delcev, kar pomeni, da so emisije trdih delcev skoraj nične," je pojasnil Miran Rožman z Energetike Maribor.

"To vozilo lahko ta trenutek v bližini Gradca 'tankamo' z bioplinom in imamo stoodstotne obnovljive vire v prevozu," dodaja Vlasta Krmelj, direktorica Energetske agencije za Podravje.

Težava pa nastane, ker v Sloveniji še ni javnih polnilnic za vozila na stisnjen zemeljski plin ali bioplin, široka uporaba takih avtomobilov še ni mogoča.

"Ta trenutek je v Mariboru ena polnilnica, polnilnica je tudi v Ljubljani in na Jesenicah, vendar so te bolj ali manj pilotne polnilnice in niso namenjene široki uporabi," še razlaga Krmeljeva.

Največja prednost je v mestnem prometu, kot je avtobusni mestni promet. Tako so se v Ljubljani že odločili za nakup avtobusov na stisnjen zemeljski plin in načrtujejo lastno polnilno postajo. Podobne želje imajo tudi v Mariboru, je še razložila Cokanova.