Iztekla se je enomesečna javna razprava o izhodiščih davka na nepremičnine, poroča novinar TV Slovenija Marko Milenković. Odzivov je bilo veliko in bili so zelo burni. V strokovnih krogih so načelno sicer podprli usmeritev vladnega predloga, torej obdavčitev premoženja in razbremenitev dela, a so predstavljena izhodišča naletela na večinoma hude kritike in zavračanje.

Predsednik vlade Robert Golob je zadevo komentiral na današnji (ponedeljkovi) seji DZ-ja, kjer je odgovarjal na poslanska vprašanja.

Sorodna novica Golob: Imamo cele stanovanjske objekte, ki so pokupljeni in prazni. Taka stanovanja bodo obdavčena.

"Vem, da je običajno, da tukaj poslušamo namesto vprašanj v resnici lažnive trditve. Niti ni vlada pripravila predloga zakona, niti ni zakonodaje še pripravljene," je dejal poslancem. Pa čeprav je pred dobrim mesecem sam poudarjal: "Jaz ga bom namenoma imenoval davek na drugo nepremičnino in vse naslednje."

Sorodna novica Vrtovec: Nepremičninski davek bo udaril najmarljivejše; Golob: V predlogu bodo upoštevane pripombe

Ne glede na zadnjo definicijo, česar koli že smo imeli v javni obravnavi, stroka daje opozorila. "Osnutek nima pogoja, da bi na njegovi osnovi dosegli kakršen koli družbeni konsenz," je dejal Edo Pirkmajer, predsednik Združenja lastnikov nepremičnin v Sloveniji.

Izločitev kar 80 odstotkov stanovanjskih nepremičnin iz obdavčitve namreč prinaša druge probleme. "Če vi zmanjšate množico za 80 odstotkov, potem morate preostanek te množice obremeniti petkratno, da dobite isti davčni izkupiček," je povedal Marko Novak, predsednik Slovenskega nepremičninskega združenja.

Velika večina izmed 521 pripomb, ki jih je ministrstvo za finance prejelo v okviru javne obravnave, izraža nestrinjanje z višino predlagane davčne stopnje. Pravijo, da bi 1,45 odstotka posplošene tržne vrednosti nepremičnine zvišalo najemnine in tako še poslabšalo dostopnost stanovanj.

"Moti predvsem to, da zakon – ali pa predlog zakona ali pa koncept – uvaja šestintridesetkrat večjo obremenitev, kot jo imajo danes vsa stanovanja preko sistema nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča," je komentiral Novak.

Ustavno sodišče je namreč že pred desetletjem razveljavilo bistveno manjše selektivno povečanje obdavčitve nepremičnin. Na očitke, da vlada ne rešuje stanovanjske problematike mladih družin, pa premier odgovarja: "Ta fenomen in ta problem rešujemo tudi s pospešeno stanovanjsko gradnjo, ampak to traja. Zgraditi stanovanje traja."

Da, traja, še posebej, ker državni statistiki ugotavljajo, da je bilo lani izdanih kar 14 odstotkov manj gradbenih dovoljenj za stanovanja kot leta 2023, ko je že upadlo za štiri odstotke. Zato stroka opozarja, da ne izgubljamo le vladne kredibilnosti. "S tem smo izgubili čas, v katerem bi se lahko res nekaj naredilo za dostopnost stanovanj," je sklenil Pirkmajer.

Zadevo je v Odmevih komentiral minister za finance Klemen Boštjančič, pod katerim nastaja nova zakonodaja. Z njim se je pogovarjal Igor E. Bergant.

Sorodna novica Po kom bo udaril nepremičninski davek in kje država najema nepremičnine

Na vašo predstavitev izhodišč za morebitni davek na nepremičnine je prišlo več kot 500 odzivov. Strokovni odzivi so bili sorazmerno burni in večinoma negativni. Kako se odzivate na to?
Najprej sem zelo vesel, da je bilo tako veliko odziva in tako veliko razprave. Ne samo odzivov konkretno na ministrstvo za finance, ampak tudi javne razprave. Na neki način smo si želeli prav to. Že dalj časa poudarjam, da si želimo širše družbene razprave o tem, kaj si kot družba sploh želimo. V tem kontekstu je šlo za razpravo na eni strani predloga izhodišč obdavčitve premoženja, tistega, kar smo mi definirali kot presežno premoženje, in na drugi strani predvsem zaradi podpore stanovanjske politike in na drugi strani razbremenitve plač.

Odzivi na izhodišča, ki so bila predstavljena, so bili večinoma kritični tudi, in to vas verjetno mora skrbeti. Češ, obdavčitev nepremičnin oziroma premoženja da, ampak ne tako.
Še enkrat: namenoma smo dali ven izhodišča. To ni običajno. Običajno se razpravlja o samem zakonu, torej se objavi predlog zakona. Zakaj izhodišča? Prvič zaradi tega, ker je razprava lahko bistveno širša in ker ni pod takim pritiskom, da je treba zdaj v zakonu kakšno stvar spremeniti. Pripombe, ki smo jih dobili, komentarje že proučujemo. Tudi sproti smo jih predebatirali, jih bomo tudi s strokovnim svetom za davke, dodatno z drugimi strokovnjaki in na podlagi vsega tega prišli z nekim predlogom.

Ali to pomeni, da ste pripravljeni spremeniti tudi izhodišča?
Verjamem, da bo naslednji korak predlog zakona ali pa več zakonov, tako da se ne bomo več pogovarjali o izhodiščih. Glede na razpravo, ki je bila precej široka, verjamem, da bo v teh predlogih nekaj stvari nekoliko drugačnih, kot so bile predstavljene oziroma kot so šle ven.

Sorodna novica Na ministrstvu pregledali pripombe na izhodišča za obdavčitev nepremičnin. Prejeli so jih 521.

To je zanimiva formulacija: nekaj stvari bo nekoliko drugačnih. Po kritikah sodeč, bi morali vse postaviti na glavo in obdavčiti nekaj povsem drugega, ne stanovanjske nepremičnine, vsaj ne na ta način, ampak premoženje v celoti. Je tudi to opcija?
30 let se nobena vlada niti upala ni obdavčiti premoženja, kadar koli. Kljub temu da mednarodne raziskave, mednarodne institucije ves čas pozivajo ... Vemo, da je v Sloveniji delo, da so predvsem plače nadpovprečno obremenjene, premoženje pa podpovprečno. Smo ena od držav, ki ima najmanj obremenjeno premoženje, in smo prva vlada, ki smo to naslovili in smo si tudi upali s konkretnim predlogom iti ven. Seveda si nisem delal utvar, da bodo, ko predlagaš neko dodatno obdavčitev, ljudje ploskali. Ni nobenega dvoma, da je bil del teh pripomb, komentarjev dobronameren. Ampak, v ozadju je velika želja, da se nič ne zgodi. En del javnosti, predvsem tistih, ki bodo najbolj obremenjeni ali pa bi bili obremenjeni s takim predlogom zakona, je izredno spreten in tudi izrablja medije in druge institucije samo zato, da se tudi tokrat ne bi nič zgodilo, tako kot že 30 let.

Vas razumem prav, da so bila ta izhodišča neke vrste provokacija ali – morda bi kakšen zdravnik rekel – iritacija?
Ne, nikakor ne. Še enkrat poudarjam: gre za predlog obdavčitve premoženja, s katerim predvsem naslavljamo vprašanje stanovanjske politike, eno najbolj problematičnih vprašanj v Sloveniji, in na drugi strani razbremenitve dela. Ves čas, ne samo v tem primeru, tudi govorimo: davčna politika je podporna politika. Marsikdo si misli, da je davčna politika čarobna paličica, ki reši vse težave. Nikakor ne. Zaradi tega sem še posebej vesel široke razprave o stanovanjski politiki in skozi to razpravo, predvsem strokovnjakov za stanovanjsko politiko, smo dobili marsikakšen predlog, ki ga bomo v nadaljevanju naslovili ne samo mi, ampak tudi drugi resorji znotraj vlade, najbolj konkretno je to ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je odgovorno za stanovanjsko politiko.

To pomeni, da ste jim vrgli žogico, kar je tudi zanimivo. Danes je bilo veliko govora o strateškem svetu za davke. To je posvetovalno telo finančnega ministra, se pravi vas. V njem so različni strokovnjaki, recimo predsednik uprave SDH-ja, pa sindikalista Lidija Jerkič in Branimir Štrukelj, pa tudi verjetni direktor zdravstvene zavarovalnice Robert Ljoljo. Kakšno vlogo bo ta svet, katerega delo ni javno – kar je zelo zanimivo –, imel v pripravi zakona?
Gre za posvetovalno telo ministra za finance, torej mene. Ministrstvo bo v zelo kratkem času te pripombe popisalo. Eden od prvih korakov je, da želimo slišati, kakšno je mnenje strateškega sveta za davke o tem. A še enkrat, gre za posvetovalno telo. Ne bodo edini. To je en pomemben korak na poti, da pridemo do končnega.

Mimogrede, ali se je to posvetovalno telo že seznanilo z izhodišči, s katerimi ste šli v javno razpravo?
Da, tako je.

In ga je potrdilo?
Že takrat pri teh izhodiščih je bila precej pestra razprava. Ampak tudi takrat smo predstavili, da želimo ven z izhodišči, ker želimo slišati javnost, ker želimo dobiti pripombe, ker želimo slišati predvsem strokovnjake. Še enkrat poudarjam, ne samo ali pa ne toliko z davčnega področja kot tudi iz področja, ki ga naslavljamo, to je predvsem stanovanjska politika.

Ker ste omenili politično voljo: rekli ste, da doslej politične volje v različnih slovenskih vladah za obdavčitev premoženja, vsaj ne večjega, ni bilo. Še vsako vlado je minila volja. Kako bi ocenili vašo raven politične volje pred to javno razpravo glede tega davka in po njej?
V ozkem krogu, kjer smo vodili razpravo že tudi v tem mesecu podajanja javnih pripomb, nas ni nič minil interes, ali nasloviti in rešiti, ali pa vsaj začeti reševati enega od večjih problemov v tej državi, to je stanovanjsko politiko. Ne dvomim o tem, da bomo v naslednjem koraku prišli z bolj izdelanim, konkretnim predlogom – in ne, da se bomo ustrašili in ne naredili nič.

Je tudi opcija, da na koncu iz vsega tega ne bo nič?
Ne bi prejudiciral vnaprej, ker govorimo o veliko če-jih ... če bo to, kaj bo, ko bo ... Vesel sem, da smo v tej fazi tam, kjer smo želeli biti, in da bomo v naslednjih nekaj tednih vse to še enkrat predelali in prišli z dodelanim predlogom, ki, verjamem, da bo v marsičem naslovil ali slišal pripombe, ki so bile podane na izhodišča v javni razpravi.