Razprava v precej prazni veliki dvorani DZ-ja, na kateri so sodelovali pravniki, poslanci in predstavniki nekaterih civilnodružbenih organizacij (sicer le majhen del vseh vabljenih), se je nanašala na predvidene spremembe zakonov o volitvah v DZ, o poslancih, o volitvah predsednika republike, o vladi RS, o lokalnih volitvah in o lokalni samoupravi. Paket zakonodaje je pridobil ime Mr. Muscolo, saj naj bi predstavljal orodje za očiščenje slovenske politike.

Predloge zakonov je v obravnavo predložila skupina poslancev in poslank s prvopodpisanim Rihardom Branisljem iz DL-ja. "Na politični sceni ne sme biti prostora za ljudi, ki so globoko v kazenskih postopkih ali so pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja," je v uvodnem pojasnilu sprememb povedal Braniselj. Povrniti je potrebno zaupanje ljudi v pravno državo, je še dejal. Braniselj je dejal, da je v celi vrsti poklicev, omenil je policiste, po novem to velja tudi za stečajne upravitelje, obstoj kazenskega postopka ovira za kandidiranje za delovno mesto v javnem sektorju. Ni razloga, da takšnih standardov ne uveljavimo tudi v politiki, je še dejal.

Vodja poslanske skupine PS-ja Jani Möderndorfer je dejal, da je njegova stranka vložila svoj predlog zakona o lokalni samoupravi, ki tudi rešuje vprašanje odpoklica županov. PS predlaga, da bi bil postopek za odpoklic podoben postopku za razpis referenduma. Da bi odpoklic župana obveljal, bi moralo biti po mnenju PS-ja več kot 50 odstotkov volilcev za odpoklic, udeležba pa ne bi smela biti manjša od 90 odstotkov udeležbe na volitvah za župana.

Omejitev števila mandatov
V razpravi sodeluje tudi več predstavnikov civilne družbe in neparlamentarnih strank. Kazimir Kerševan iz civilne iniciative samouprave občanov Slovenije je izpostavil nujo omejitve števila mandatov županov na največ dva. Brez tega se politično vzdušje v občinah ne more sprostiti, je dejal. Funkcija župana bi morala biti obvezno profesionalna. Sedaj imajo župani tudi po več zasebnih podjetij, zaradi česar prihaja do navzkrižja interesov, je dejal Kerševan.

Bećir Kećanović iz protikorupcijske komisije je dejal, da so omejitve pasivne volilne pravice mogoče in potrebne, meni Kećanović. To pravi tudi ustavno sodišče, je dodal, takšne pa so tudi prakse v tujini.

Postavljeni bi morali biti jasni kriteriji za odstop, je dejal Bogdan Biščak iz stranke Zares, ki je opozoril na medijske in ljudske pritiske, da funkcionarji odstopijo za vsako stvar.

Sistem lokalne samouprave v Sloveniji je dober in stabilen, je dejal predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj. Raziskave kažejo, da so ljudje z občinami v veliki večini zadovoljni. Izpostavil je možnost zlorabe instituta odpoklica župana. Uvedba tega instituta je potrebna, a ga je potrebno uvesti na način, da se ga ne bo zlorabljalo. Meni, da bi moral odpoklic župana pomeniti tudi odpoklic občinskega sveta, saj bi drugače lahko opozicija v svetu ta institut zlorabila.

Ljudje ne izvolimo svojih predstavnikov in predstavnic, ne sprejemamo kriterijev za njih, ne moremo jim izglasovati nezaupnice, je dejala Živa Vidmar iz gibanja Nič več brez nas žensk. Vse to se odvija v vrhovih strank, je pojasnila. V gibanju predlagajo uvedbo absolutnega preferenčnega glasu, ukinitev volilnih okrajev in liste, na katerih se izmenjujejo kandidat in kandidatka oziroma obratno.

Kot je dejala Maša Kociper (PS), v stranki pozdravljajo namen omenjenih predlogov zakonov. Tudi ona je izpostavila rekordno nizko zaupanje v politike. A rešitve za omenjeno področje so v PS-ju iskali veliko pred predlogom DL-ja, je dejala. Posebej jih je zanimala možnost odpoklica poslanca. V proporcionalnem sistemu, kot ga ima Slovenija, to ni mogoče, je dejala. Tako po njenih besedah kažejo primerjave s primeri v tujini. Za odstop poslanca je tako še vedno ključna njegova presoja, je dejala.

Vogrin: Zakoni nič ne rešijo
Ničesar se ne da reševati z zakoni in kodeksi, pa meni nepovezani poslanec Ivan Vogrin. Očiščenje slovenske politike ni v zakonodaji. Kljub temu je po njegovem mnenju osnova sedanjih težav Slovenije v sprejeti zakonodaji. "Namesto, da iščemo zakonitost, bi morali iskati pravičnost," je dejal poslanec Vogrin. Poklic poslanca bi moral biti po njegovem mnenju neprofesionalen, saj, kot je dejal, tako poslanec ne bi bil odvisen od tega, kaj dobi postrani.