Na klancu pri Medvedjeku se je 8. junija 1991 začel odkrit spopad med jugoslovansko vojsko in slovensko Teritorialno obrambo. Foto: MMC RTV SLO
Na klancu pri Medvedjeku se je 8. junija 1991 začel odkrit spopad med jugoslovansko vojsko in slovensko Teritorialno obrambo. Foto: MMC RTV SLO
Ljubica Jelušič
Vprašanja z Medvedjeka so aktualna tudi za sodobne vojake doma in v tujini, je dejala obrambna ministrica. Foto: MMC RTV SLO

Ob slovesnosti v počastitev dneva državnosti so obeležje na Medvedjeku dopolnili z muzejskim vojaškim oklepnikom, slavnostna govornica je bila obrambna ministrica Ljubica Jelušič. Kot je povedala, bi bil lahko brez zgodovinske bitke na Medvedjeku izid osamosvojitvene vojne drugačen, slovenskim teritorialcem pa je takrat kljub težkim pogojem in neenakovredni razporeditvi sil uspelo kolono proti Ljubljani namenjenih jugoslovanskih bojnih oklepnih vozil zaustaviti.
V tistih dneh so se ključne zaustavitve vojaških kolon dogajale tudi na drugih območjih Slovenije, spopad na Medvedjeku pa je prinesel veliko lekcij, ki jih je treba poznati in ohranjati tudi danes, je nadaljevala ministrica.

Svoje spomine na osamosvojitev lahko delite z nami in Slovenijo: ustvarimo skupni zgodovinski spomin.

Ne le vojaki, tudi miličniki, cestarji, vozniki ...
Na Medvedjeku in tamkajšnjih barikadah se je prepletlo veliko različnih usod, tako slovenskih miličnikov in teritorialcev kot civilistov, cestarjev, voznikov ter drugih naključno vpletenih potnikov vozil, z vsemi naštetimi pa je povezano drugo sporočilo Medvedjeka, je dodala.

Takrat se je postavilo vprašanje, ali je dobro napasti kolono, v kateri so tudi civilisti, je opozorila. Mešanica takratnih zelo nenavadnih in nerešljivih situacij je zato tudi vir sodobnih spoznanj, ko je treba vedeti, da se lahko tudi sodobni vojaki doma ali v tujini kdaj srečajo s podobnimi težavami, je poudarila.

Poveljniki z neizvedljivim ukazom s centrale ...
Na Medvedjeku je bilo odločanje o usodi ljudi in o izidu vojne preneseno na taktično raven, dolenjski poveljniki pa so morali takrat prevzemati odgovornost za svoje odločitve v trenutkih, ko so imeli s strateške ravni iz Ljubljane samo ukaz, ki je bil na terenu neizvedljiv, je pojasnila obrambna ministrica.

... odločali o življenjih branilcev in civilistov
To pomeni, da so morali nalogo opraviti tako, da so sprejeli odgovornost za vsak najmanjši del bitke in za vsako posamezno v spopad vpleteno usodo, je menila. Pogum vseh takratnih branilcev Slovenije je treba zato posebej pohvaliti, hkrati pa tudi pogum na hitro vpoklicanih civilnih sanitejcev, je še povedala Jelušičeva.

Spominsko slovesnost je priredilo trebanjsko območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo, kot je znano, pa je na klancu pri Medvedjeku oz. na tedanji hitri cesti iz Novega mesta proti Ljubljani 28. junija 1991 izbruhnil odkrit spopad med jugoslovansko vojsko in slovensko Teritorialno obrambo.

Po neuspešnih pogajanjih zaradi zaprte ceste je sledil napad na kolono jugoslovanske vojske, ki je prodrla iz Karlovca čez Gorjance do Medvedjeka. Ta je odgovorila z ognjem iz vsega orožja, hkrati pa je položaje Teritorialne obrambe s kasetnimi bombami napadlo jugoslovansko vojno letalstvo.

Padlo osem ljudi
V spopadu je padel pripadnik 21. območnega štaba teritorialne obrambe Franc Uršič, pod streli jugoslovanske vojske pa so obležali še gospodar bližnje kmetije Anton Kotar in šest voznikov na cesti blokiranih tovornjakov.