Šestdeset poslancev iz vrst SMC-ja, DeSUS-a, SD-ja, Levice in stranke Alenke Bratušek je pretekli teden podprlo začetek postopka za spremembo ustave glede financiranja šolstva, medtem ko je predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim bi uresničili ustavno odločbo glede financiranja zasebnega osnovnega šolstva, obtičal na pristojnem odboru.

Pravniki Andraž Teršek, Matej Avbelj in Jurij Toplak so sicer pretekli teden obsodili to namero, saj so ocenili, da je namen spremembe ustave "razveljaviti učinke odločbe ustavnega sodišča", s katero je to pred tremi leti odločilo, da mora država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financirati enako kot v javnih šolah. Po njihovem mnenju gre za "zlorabo pravne oblike ustavnega amandmaja", medtem ko je pravnik Lojze Ude menil, da je takšno početje morda lahko za koga nelegitimno, ni pa nezakonito.

A Brglez meni, da je v pismu Terška, Avblja in Toplaka kar nekaj netočnosti, saj je trenutni ustavno-revizijski postopek namenjen razjasnitvi odnosa med javnim in zasebnim šolstvom in ne izigravanju odločbe ustavnega sodišča. Prav tako po njegovih navedbah sprememba ustave ne sme biti v nasprotju z dvostranskimi sporazumi, ki jih je podpisala Slovenija. Primer takšnega sporazuma je tudi vprašanje zasebnega izobraževanja oz. urejanje tega vprašanja iz sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih.

Brglez: Ne bom podprl posega v pridobljene pravice
Poudaril je še, da sprememba ustave ne sme posegati v obveznosti, ki jih je Slovenija prevzela s pristopom k večstranskim mednarodnim pogodbam ali pa ki nas zavezujejo po mednarodnem običajnem pravu. Prepričan je, da aktualni postopek spremembe ustave v nobenem primeru ne nasprotuje določbam konvencije in sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. "Ti okviri morajo biti spoštovani. Še več, na točki, kjer zaveze po naši ustavi postavljajo višje standarde, kot jih postavljajo te mednarodne konvencije, bomo spoštovali tisto, kar je v naši ustavi," je še poudaril.

Zagotovil pa je še, da ne bo nikoli podprl nobene rešitve, ki bi posegla v že pridobljene pravice. "Zame je bistveno sporočilo, ki ga s spremembo ustave država pošilja javnosti, to, da je treba javno in zasebno šolstvo razmejiti, ne pa, da je zasebno šolstvo neželeno in ga je treba zato kaznovati," je pojasnil predsednik DZ-ja.