Vlada je v sklepu iz 20. marca "določila, da se za cestninske razrede vozil R1 in R2 uvede plačevanje cestnine, ki je že v tem trenutku tehnično možno in bo kar najbolj ugodno za domačega uporabnika, medtem ko bo obsežen tranzit tujih vozil bolj obremenjen, in sicer v sorazmerju z internimi in eksternimi stroški, ki jih povzroča".

Verlič: Ni tujcev in domačinov, so le uporabniki
Državni sekretar na ministrstvu za promet Peter Verlič je v Odmevih znova ponovil mnenje vlade, da so z vinjetami povečali pretočnost avtocestnega omrežja, pri čemer ne govorijo o tujcih in domačinih, temveč o uporabnikih avtocest, kjer lahko vsakdo uporablja tudi druge ceste. Po njegovem mnenju morajo v odgovoru na opomin znova razložiti, zakaj so bile uvedene vinjete, pri čemer bodo ponovili že obstoječa mnenja.

Brglez: EU si prizadeva za prost pretok ljudi in blaga
Andrej Brglez iz AMZS-ja je dejal, da so prejeli veliko pritožb iz različnih avtoklubov, tudi iz skandinavskih držav, ki jih je zmotila tudi visoka kazen za neuporabo vinjet. Meni, da ne moremo govoriti o tem, na kateri strani smo, saj je EU enoten prostor, ki si prizadeva za prost pretok ljudi in blaga. Poleg tega je cena vinjete v Sloveniji glede na prevožen kilometer dražja kot v tujini.

Vlačič: Ali je pavšalno plačevanje res pravično?
Da so vinjete prinesle večjo pretočnost, se strinja tudi svetovalec predsednika SD-ja za promet in pomorstvo Patrick Vlačič, pri ceni pa je jasno, da gre za predvolilni ukrep. Spomnil je na ukrep Avstrije, katero je komisija skoraj prisilila v uvedbo 10-dnevnih. Zaradi tega naj bi šlo za sprenevedanje ali skrajno naivnost, da ne bo takega ukrepa s strani EU-ja.

Vprašal se je tudi, ali je pavšalno plačevanje res pravično, saj so vedno na boljšem tisti, ki avtoceste več uporabljajo. Navedel je primer, da bi pavšalno plačevali tudi uporabo telefona ali vode. Spomnil pa je na opozorilo Eurostata, da se bo po trenutnem sistemu dolg Darsa prenesel na državo, s čimer bi ogrozili javne finance v povezavi s konvergenčnimi kriteriji.

Bruselj želi rešitev vprašanja in ne razlago
Iz Bruslja pa naj ne bi pričakovali razlage obstoječega sistema, temveč že rešitev težave. Če se to ne bo zgodilo, bo dobila drugi opomin, ki je obrazloženo mnenje. Slovensko prometno ministrstvo naj bi prosilo za odlog tega enomesečnega obdobja, v katerem mora odgovoriti, češ da se je zamenjala vlada.

Slovenija naj bi v preteklosti pri podobnih opominih že zamujala z odgovori, vendar komisija ni ukrepala. Najglasnejši v evropskem parlamentu so bili Avstrijci in Italijani, glasnejše obtožbe pa so sledile, ko je francoskega komisarja za promet zamenjal italijanski.

Izmed mnogih, ki zahtevajo ukinitev obstoječega sistema, je tudi Zveza Istranov, kjer so opozorili na veljavnost mirovnega sporazuma iz leta 1947, ki naj bi izključeval vsakršno cestnino na nekdanjem svobodnem tržaškem ozemlju.

B. K.