Težava slabih posojil v slovenskem bančnem sistemu se je po Janševih besedah ignorirala štiri leta in v tem času "zrasla čez glavo" ne samo tej generaciji slovenskih davkoplačevalcev, ampak tudi prihodnjim. "Takšna politika ignorance ne pride več v poštev," je dejal v odgovoru na poslansko vprašanje Mateja Tonina (NSi).

V banke se je le prelivalo na stotine milijonov evrov, težave pa se ni rešila iz "očitnih interesov, da stvari enako delujejo še naprej", je dejal Janša. Ključen motiv za to odlaganje, blokiranje in zamegljevanje slike v bankah je po njegovem prepričanju strah pred odgovornostjo. Zakon namreč predvideva štirikratno podaljšanje zastaralnega roka za kazniva dejanja, ki so v številnih primerih osnovni vzrok za slaba posojila.

Po njegovem mnenju je sicer mogoče izpeljati še en krog dokapitalizacij, če bodo evropske ustanove to dovolile, o čemer pa močno dvomi. Meni, da bo težava čez eno leto le še večja in da bo nekaj 100 milijonov evrov, pridobljenih skozi omenjani dvig zgornje stopnje davka na dodano vrednost, le napolnilo "nekatere žepe, ki so tu ogroženi".

Od nove vlade je odvisen potek dogodkov
Od politike prihodnje vlade pa bo po njegovih besedah odvisno, kako hitro bodo postopki o slabi banki tekli in pa to, ali bo zakon veljal še naprej ali se bo poskušalo težavo spet pomesti pod preprogo.

Premier je prepričan, da so težave v bančnem sistemu bistven problem Slovenije in njenih davkoplačevalcev danes, ne strinja pa se z argumentom, da obstaja več konceptov za reševanje razmer v bančnem sistemu.