Vodstvo Večera je v torek odpustilo štiri novinarje in ukinilo samostojno uredništvo priloge V soboto. Na odločitev vodstva se je odzvalo več novinarskih organizacij, ki odpuščanje vidijo kot degradacijo novinarskega poklica. Zaskrbljena je tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je dejala, da je treba proučiti vse možnosti za preprečitev odpuščanj, in napovedala dodatna razpisna sredstva za medijske hiše, ki bodo predvidoma na voljo že letos. A medijski strokovnjak Marko Milosavljević je v Odmevih poudaril, da bi politika morala ukrepati že pred leti, predvsem pa omogočiti financiranje novinarstva, in ne lastnikov medijev, saj gre za vprašanje javnega interesa in delovanja demokracije.

Pred nekdanjim sedežem časopisne hiše Večer je zato več novinarskih organizacij in novinarjev danes podalo izjavo in opozorila pred vse slabšim stanjem v medijih in predvsem krčenjem števila zaposlenih v časopisnih hišah.

Mojca Zorko iz Društva novinarjev Slovenije je poudarila, da je zdaj zadnji čas, da "vzdignemo glas. Moramo ga zato, ker ima javnost pravico do obveščenosti, ker si zasluži neodvisne, verodostojne in kakovostne informacije, ker so še vedno številni, ki vsak dan preberejo časopis in ki nanj tudi računajo." S to javnostjo po njenih besedah lastniki časopisnih hiš ne smejo ravnati kot svinja z mehom, to javnost je treba čuvati, negovati, obdržati kot zaveznico. "Zato ji moramo ponuditi kakovosten produkt. Brez urednikov, s krčenjem dopisništev, z enočlanskimi redakcijami se to pač ne da. Nobena umetna inteligenca ne more na teren, k ljudem, ko jim voda dere skozi hišo, ne more postavljati neprijetnih, a nujnih vprašanj odločevalcem, ne more prenesti do občinstva emocij ob zmagi slovenskega športnika ali športnice, ne more slovenskemu bralcu z njegovega vidika povedati, kaj se dogaja v svetu, in ne more verodostojno analizirati aktualnega dogajanja, kot to znajo izkušeni novinarji in novinarke z zgodovinskim spominom," je poudarila.

Pozvala je državo, naj pomaga z zakonom o medijih, a ne z namenom večanja dobičkov neodgovornih lastnikov, ampak z namenom ohranjanja novinarskih delovnih mest.

"Režejo v živo tkivo novinarstva"

Predsednica Aktiva društva novinarjev Slovenije na Večeru Jana Juvan je dejala, da lastniki časopisne hiše režejo v živo tkivo novinarstva z odpuščanjem izkušenih novinarjev, "tistih v cvetu kariere in z ukinjanjem redakcije sobotne priloge, ki velja v novinarstvu za elitno, ki jo kritični bralci najbolj cenijo".

Opisala je, da je športni novinar Zoran Mijatović, ki so ga odpustili, avtorsko v celoti spisal štiri športne strani v včerajšnji izdaji Večera, da so mu še v petek rezervirali prenočišče v Planici, potem pa ga v ponedeljek odpustili. Prav tako gre ravno v tisk sobotna priloga, ki jo je zastavil odpuščeni urednik Rok Kajzer, v nedeljo je opravil dežurstvo, preden so ga v ponedeljek poklicali v direktorjevo pisarno in ga odpustili. "Vzgib marsikoga je, da bi zdaj odjavil Večer, in res bi bilo to močno sporočilo, ampak v resnici bi vsem tistim, ki ostajamo in ki se še borimo za kakovostno novinarstvo, dodatno škodilo. Prepričani smo namreč, da Maribor potrebuje vsaj en tiskan medij, tega pa lahko imamo samo s podporo bralcev. Medij, ki gleda lokalni oblasti pod prste in ki na plan prinaša zgodbe iz našega okolja," je dodala.

Da je kakovostno novinarstvo ključno za informiranje državljanov, za razmisleke, za analize, za to, da gleda pod prste vsakokratnim odločevalcem in tudi nosilcem ekonomske moči, je naštela Branka Bezjak, predsednica Sindikata novinarjev Večera. "V sosednjih državah vidimo, kam vodijo oslabljeni mediji, kako politika lahko kruto poseže. Hvala vsem, ki razumete naše poslanstvo, ki nas tudi podpirate in berete še naprej."

Poziv vladi, naj financira novinarstvo, in ne lastnikov, ki si želijo zgolj dobiček

Integriteta, kakovost in avtonomnost medijskih delavcev bi morale biti prioriteta medijskih lastnikov, uprav in odgovornih urednikov, je prepričana tudi Helena Milinković, predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija. "Oni so tisti, ki bi morali ščititi novinarsko avtonomijo in integriteto, namesto tega neodgovorni lastniki v imenu ekonomskih dobičkov svoje najbolj kredibilne novinarje razglašajo za tehnološke viške. Medij, ki neodgovorno odpušča medijske delavce, zavestno krši delavsko in medijsko zakonodajo, v resnici na dolgi rok ukinja samega sebe. Morda je to tudi njihov cilj, a s tem umira zdravo jedro družbe, s tem umira kritična misel v družbi," je opozorila. Stanje je resno in država takšnih lastnikov ne bi smela nagrajevati s subvencijami.

Mojca Zabukovec iz Sindikata novinarjev Slovenije je spomnila na preteklo dogajanje v Večeru, ko so lastniki iz kroga družine Martina Odlazka in direktor Večera Miha Klančar po nakupu družbe napovedali, da bodo vlagali v razvoj, pa sta se od takrat zmanjšali tako število strani v časopisu kot število zaposlenih, prostore redakcije so preselili v nove, ki so v lasti aktualnega mariborskega župana, ukinili so kolektivno pogodbo, direktor pa zdaj napoveduje, da bo urednikoval on sam, "napoveduje, da je treba okrepiti nadzor nad vsebino, da je treba vzpostaviti novo uredniško politiko".

"Če je to razvoj za lastnike in direktorja, to vsekakor ni razvoj za novinarstvo, za novinarje in za nas vse, ki beremo, poslušamo in spremljamo medije. Potreben bo nov premislek, ali je mogoče novinarsko delo opravljati v okviru zasebnih gospodarskih družb, kjer se zasledujejo dobički, ali pa bomo potrebovali nov konsenz o tem. Če želimo kot družba biti demokratični ali ostati demokratični, brez novinarstva ne bo šlo," je poudarila.

Tudi Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja je prepričana, da maksimiziranje dobička kot edini cilj lastnikov medijev ne more biti nikoli sprejemljiv cilj: "Vlada je obvezana ustvarjati okvirje, s katerimi bo preprečevala tovrstno ravnanje lastnikov, s katerimi bo preprečevala izčrpavanje medijev in s katerimi bo zagotavljala, da mediji opravljajo svoje poslanstvo, da lahko zaposlujejo kakovostne, strokovne, usposobljene novinarke in novinarje in preostale medijske delavke in delavce z integriteto, ki zasledujejo svoje poslanstvo, za katero so se usposabljali in izobraževali. Naloga države je tudi sofinancirati medije v tistem delu, da se lahko to poslanstvo izvaja, ampak na način, da se sofinancirajo novinarke in novinarji, ne lastniki medijev, da se preprečuje kanalizacija tega denarja v zasebne žepe."

Po njenih besedah se mora tudi javnost zavedati, da naša pravica do obveščenosti ne more biti uresničena prek družbenih omrežij ali prek lansiranih sporočil za javnost. "Če ne bomo aktivno solidarni, potem jutri ne bomo več imeli tega, kar si zaslužimo – pravice do obveščenosti, pravih informacij in resničnih podatkov, zato da bomo vedeli, kaj se okoli nas dogaja," je dodala.

"Družba je izgubila prispevek, ki nas sili k razmišljanju z lastno glavo"

Podporo evropske novinarske javnosti je prišla izrazit Maja Sever, novinarka hrvaške javne televizije in predsednica Evropskega združenja novinarjev: "Ko poslušam te govore in se pogovarjam s kolegi, vidim, da gre za izgubljeno bitko. Izgubljeno bitko proti lastnikom, ki ne prepoznajo pomena novinarstva. Novinarska vsebina je izgubila proti zgodbam z Instagrama, TikToka in površnosti. Hitrost je premagala globino in razumevanje."

Opozorila je, da če bomo tiho ob takšnih odločitvah, ne bomo izgubili samo novinarjev – izgubili bomo pravico do resnice, prostor za razmišljanje in ogledalo, ki nam ga novinarji nastavljajo. "Ne smemo se vdati neumnosti, površnosti in poslušnosti. Ne smemo nehati razmišljati s svojo glavo. Ne smemo obrniti hrbta tistim, ki nas spodbujajo k razmišljanju. Uredniki in novinarji, ki se ne bojijo postavljati vprašanj in pišejo, tudi ko to ni popularno, ko boli in ko ustvarja nelagodje – to so ljudje, ki jih mora družba varovati, ne zavračati. S to odločitvijo je veliko več kot samo nekaj novinarjev izgubilo službo. Medij je izgubil svojo smer in svoj glas. Družba je izgubila prispevek, ki nas sili k razmišljanju z lastno glavo. "

Filozof in univerzitetni profesor Boris Vezjak, ki aktivno analizira dogajanje v medijski krajini in v novinarstvu nasploh, pa je zbranim poslal zapis, v katerem je zapisal, da vodstvo medijske hiše s temi rezi ne samo krči stroške, ampak krči tudi zaupanje svojim bralcem. "Kakovost novinarskega dela ne pada le zato, ker je manj rok za pisanje, ampak ker je preostali kolektiv v strahu in krču, da ga bo doletelo isto. V sebi nosijo vedno večje breme izčrpanosti, brezvoljnosti in občutka, da so zgolj številke v lastnikovih bilancah. Časopisi, kot je Večer, niso korporativni umetni stroji, ampak zrcalo skupnosti. Če to zrcalo razbiješ, kdo bo potem še videl, kaj se dogaja okoli nas?" Pozval je, da se mora tak napad ustaviti, preden bo prepozno.

Odziv ministrice za kulturo

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v izjavi novinarjem v Ljubljani na očitek, da bi ministrstvo s hitrejšo pripravo zakona o medijih lahko preprečilo aktualna odpuščanja v časopisnih hišah, dejala, da so se takoj po imenovanju aktualne vlade leta 2022 lotili področja medijev. Najprej je bila na vrsti priprava novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki je bila novembra leta 2022 potrjena tudi na referendumu. Takoj za tem pa so prešli na pripravo zakona o medijih.
Vendar pa usklajevanja, pogovori z vsemi deležniki in javna razprava pač zahtevajo čas, je opomnila. Predlog zakona o medijih se po njenih besedah dotika "praktično vseh resorjev in številnih deležnikov civilne družbe, zaradi česar je bilo popolnoma nemogoče, da bi ga uskladili že v prvem letu".

Medijske sheme, ki jih predvideva zakonski predlog, bodo namenjene tako distribuciji kot programskim vsebinam in zaščiti delovnih mest v časopisnih hišah in spletnih medijih, je poudarila. Prav tako bodo uvajali subvencioniranje naročnin. "Vsi ti ukrepi bodo naredili medijski sektor bolj odporen," meni.

Na bojazen, da bodo mediji odpuščali novinarje kljub prejeti pomoči, pa se je odzvala z zagotovilom, da je v predlogo veliko varovalk. Te bodo novinarje in njihova delovna mesta zaščitile, je zagotovila. Pri tovrstni državni pomoči se ji to zdi zelo pomembno tudi glede na dogajanje v gospodarstvu, ko podjetja pomoč vzamejo, dejansko pa ne pride do delavcev. Podjetja jih celo odpuščajo, je spomnila.