V državnem zboru je potekala izredna seja zaradi zaposlitve nekdanjega namestnika predsednika KPK-ja Roka Praprotnika v NLB-ju.

Njegova zaposlitev je po mnenju Gorenaka "eklatanten primer, kjer je šlo za klientelistično kadrovanje in za korupcijo v skladu s tistim, kar pravi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije". Prav zato so izpostavili to zaposlitev, čeprav gre za bistveno širšo težavo, je v imenu predlagateljev sklica izredne seje, dejal Gorenak (SDS).

Gorenak je zavrnil izjave prvega moža NLB-ja Janka Medje, ki je dejal, da je "razpravljati v politični areni o operativnih zadevah gospodarske entitete, četudi je v državni lasti, je popolnoma neprimerno". Gorenak namreč meni, da imajo državljani pravico opozarjati na kadrovanje. "Dokler bodo državljani od leta 1991 do danes plačevali milijarde in milijarde in jih s tovornjaki pošiljali v Novo Ljubljansko banko, na račun tega pa sami postajali čedalje bolj siromašni," imajo vso pravico, da na tovrstna kadrovanja opozorijo oz. imajo poslanci pravico, da v njihovem imenu to storijo, je dejal Gorenak.

Gorenak je govoril tudi o novinarskem delu Roka Praprotnika in ga obtožil, da je "spisal na desetine, stotine člankov, ki so bili izrazito levo politično motivirani", saj da so šli "na račun vodje opozicije Janeza Janše oziroma SDS-a". Gorenak je še zatrjeval, da Praprotnik ni imel pogojev za imenovanje v KPK, zaposlitev v NLB-ju pa naj bi bila posledica principa "roka roko umije", ker je KPK ugotovil, da je za vse nepravilnosti v banki glede poslovanja z družbo Korn Ferry kriv takratni nadzorni svet, ki ga je takrat vodil Janko Medja. Hkrati, je poudaril Gorenak, je ugotovil, da Medja ni kriv ničesar, ker se je iz odločanja izločil.

Vlada nad sistemsko korupcijo z dodatnimi ukrepi
Državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko pa je dejal, da se vlada pojava sistemske korupcije loteva zelo resno in sistematično. Pripravila je program ukrepov za preprečevanje korupcije, ki je deloma odziv na 15 predlogov nekdanjega senata KPK-ja, vsebuje pa tudi dodatne ukrepe. Mavko je izpostavil še spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki jih bo vlada DZ-ju predložila predvidoma v naslednjih tednih, in že sprejeti zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki vsebuje posebno poglavje o krepitvi integritete ter omejevanju tveganj v povezavi s korupcijo pri upravljanju naložb v lasti SDH-ja in države.

Poslanci: Smo pristojni ali nismo pristojni?
Svoja stališča so predstavile tudi poslanske skupine, poslanci pa so razpravljali predvsem o pristojnosti DZ-ja, da sploh razpravlja o tovrstnih primerih zaposlovanja.

Jože Tanko (SDS) je navedel določila iz poslovnika DZ-ja, da je DZ pristojen za sprejemanje stanja na posameznih področjih, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih, za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov DZ-ja. Dodal je, da je bil DZ med drugim pristojen za sprejetje sklepa o dokapitalizaciji Adrie Airways ali za razpravo o dodelitvi javnih sredstev npr. družbi Cimos.

Jasmina Opec (SLS) je menila, da se DZ z zaposlitvijo določenega človeka v kateri koli družbi v večinski državni lasti ne bi ukvarjal, če ta človek ne bi bil član "zloglasne trojice", ki naj bi se bojevala proti takšnemu upravljanju državnih družb, ki pomeni odtekanje denarja državljanov na skrite bančne račune posameznikov. "Zaposlitev Roka Praprotnika kot taka res ni problem DZ-ja. Problem je sporočilo, ki je s to zaposlitvijo nastalo. Gre za zelo slab signal, da se ne splača preganjati sistemske korupcije, temveč je bolje postati del sistema, ki je predmet preiskovanja zaradi sistemske korupcije," je dejala.

Jožef Horvat (NSi) je opozoril na primere, ko gre za na videz zakonita dejanja, ki pa so po vsebini nemoralna, nezakonita, pogosto celo kazniva. V okvir sistemske korupcije spada tudi zaposlovanje po merilu zvez in poznanstev, zaradi katerega nekatera ključna delovna mesta zasedajo nestrokovni in nekompetentni posamezniki, nepotizem in klientelizem sta pogosto razloga za slabe rezultate v poslovanju v podjetjih in bankah v večinski državni lasti, je dejal Horvat. Dodal je, da so tovrstne razprave potrebne, da se vzpostavijo preventivni in tudi represivni ukrepi za učinkovit boj proti takim oblikam korupcije.

Stranka PS bo v razpravi sodelovala le v delu, ki se navezuje na pristojnosti DZ-ja kot zakonodajalca, pa je opozoril Jerko Čehovin (PS) in ponovil opozorila zakonodajno-pravne službe DZ-ja glede predloga sklepa. Vprašal se je, ali bo DZ obravnaval sleherno zaposlitev v državni upravi ali v podjetjih v večinski državni lasti.

Poslanka SD-ja Majda Potrata pa je menila, da je seja le še eden izmed napadov na KPK. Prepričana je, da je temeljno vprašanje, ki se je razgalilo z razpravo na matičnem odboru DZ-ja in v medijih, vloga politike in dopustnost njenega vmešavanja v kadrovsko politiko v posameznih gospodarskih subjektih. Spopadanje s sistemsko korupcijo je eno ključnih vprašanj, ki je prioriteta v novi koalicijski pogodbi, je dodala. Ob podatku, da je po anketah korupcija v državi vseprisotna težava, da pa se posamezniki izogibajo navedbam lastnih konkretnih izkušenj s korupcijo, se je vprašala o učinkovitosti zakonskih rešitev in načrtovanih ukrepov, "če se družba ne bo jasno postavila v bran etičnim in moralnim normam, ki koruptivno ravnanje štejejo za nesprejemljivo".

Katarina Hočevar iz DL-ja meni, da bi morali, če je šlo pri zaposlitvi nekdanjega funkcionarja kaj narobe, to raziskati pristojni organi. Nadzorni svet NLB-ja ima na razpolago ustrezne informacije za izvajanje nadzora, policija in tožilstvo imata vsa potrebna pooblastila, da v primeru razlogov za sum kaznivega dejanja tudi ustrezno ukrepata.

Da poslanci ne poznajo vseh dejstev, po katerih bi si lahko ustvarili mnenje, pa je opozoril Ivan Hršak (DeSUS). "Lahko bi si sicer ustvarili sodbo na osnovi pisanja slovenskih medijev, vendar vsak, ki je vsaj malo realen, ve, da papir prenese vse, tudi laži in podtikanja. Ali je tako tudi v tem primeru, ne vemo, to vesta samo glavna akterja te zgodbe, gospod Medja in gospod Praprotnik," je dejal.

Izredno sejo zahteval SDS
V SDS-u so sejo zahtevali ob zaposlitvi nekdanjega člana senata KPK-ja Roka Praprotnika v NLB-ju, ki ga je KPK predtem preiskoval. Odbor DZ-ja za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je prejšnji teden sicer zavrnil predloge sklepov za današnjo sejo. Po predlogu SDS-a bi DZ med drugim predlagal, da Banka Slovenije preveri postopke zaposlitve Praprotnika, da vlada v DZ pošlje zakonske rešitve, ki bi omejile oz. odpravile sistemsko korupcijo, ter da KPK opravi revizijo zaposlitve Praprotnika v NLB-ju. Vendar pa sprejem sklepov po zavrnitvi predlogov na matičnem odboru ni predviden.

Arhar zaradi vmešavanja politike zapustil nadzornike NLB-ja
Na petkovi seji odbora je France Arhar, potem ko je izrazil nestrinjanje med drugim s korporativnim upravljanjem, političnim vmešavanjem ter tudi z neukrepanjem države glede stanja gospodarstva, odstopil kot član in predsednik nadzornega sveta NLB-ja. V banki so parlamentarno razpravo o zaposlitvah v NLB-ju označili za politični pritisk.