V ponedeljek se začenja evropski teden trajnostne energije, ki tokrat poteka pod geslom Zelena in digitalna preobrazba za energetski prehod Evrope. Potekal bo do petka, 30. septembra. Njegov namen sta združevanje javnih organov, zasebnih podjetij, nevladnih organizacij in potrošnikov ter promocija pobude za zeleno in digitalno energetsko tranzicijo v Evropi, je zapisano na spletni strani Evropske komisije.

Energetska intenzivnost v Sloveniji upada

Državni statistični urad (SURS) je v ta namen predstavil nekaj kazalnikov, ki lahko sestavljajo relevanten nabor za odločevalce v okviru trajnostnega energetskega prehoda.

Kot ugotavljajo državni statistiki, energetska intenzivnost z izboljševanjem energetske učinkovitosti upada, v Sloveniji se je od leta 2000 zmanjšala za 36 odstotkov. Na izboljšanje energetske učinkovitosti kaže tudi upad porabe električne energije glede na BDP, in sicer za 21 odstotkov.

Povečan delež obnovljivih virov energije

Po drugi strani je Slovenija od leta 2004 do leta 2020 povečala delež energije iz obnovljivih virov za 6,6 odstotne točke. S proizvodnimi viri v državi in uporabo mehanizma statističnega prenosa obnovljive energije iz druge države članice EU-ja je leta 2020 dosegla 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije.

Končna cena za gospodinjstva se skoraj ni spremenila

Na navedena kazalnika vpliva več drugih kazalnikov, med njimi cena električne energije. Končna cena za električno energijo za negospodinjske odjemalce je v letu 2021 znašala 0,1157 evra na kilovatno uro. To je 71,7 odstotka končne cene električne energije za gospodinjske odjemalce (0,1613 evra na kilovatno uro), kar predstavlja povečanje za 13,9 odstotne točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 2016.

Ob tem se končna cena električne energije za gospodinjske odjemalce skoraj ni spremenila. Naraščanje cen energije je namreč spremljalo znižanje omrežnine in prispevkov za gospodinjske odjemalce v letih 2020 in 2021. Končna cena za negospodinjske odjemalce pa se je v istem obdobju zvišala za 25 odstotkov, ker je sledila rasti cen energije, ugotavljajo statistiki.

Občutno povečanje BDP-ja na prebivalca

Kazalnik s pozitivnim vplivom na ciljna kazalnika je BDP na prebivalca. Predvsem v obdobju do leta 2008 so na statističnem uradu zaznali veliko zvišanje. Po upadu v obdobju finančne krize je Slovenija vrednost iz leta 2008 presegla leta 2015. Do leta 2021 se je BDP na prebivalca povečal na 24.678 evrov.

Najpogosteje upoštevani kazalniki z negativnim vplivom na uspešnost trajnostnega energetskega prehoda so poraba fosilnih goriv, energetska odvisnost, končna poraba in oskrba z energijo. Kot navajajo na SURS-u, je razlika med vrednostmi oskrbe z energijo in končne porabe največja pri trdnih gorivih, predvsem kot posledica transformacije oziroma pretežne pretvorbe goriv v električno energijo.

Med letoma 2008 in 2014 je poraba naftnih proizvodov, zemeljskega plina in trdnih goriv v Sloveniji upadla tako pri oskrbi z energijo kakor končni porabi. Med letoma 2014 in 2018 se je ponovno povečala, nato je sledil upad. Podobno je tudi pri skupni oskrbi z energijo in končni porabi, pri tem smo leta 2020 v Sloveniji dosegli vrednost, nižjo od 200.000 terajoulov, in sicer 187.765 terajoulov.

Energetska odvisnost Slovenije se v času po letu 2008 ni opazneje spremenila. Upadu pod 50 odstotkov je sledilo povečanje nad 50 odstotkov v letu 2012 ter med letoma 2017 in 2019, so še zapisali na SURS-u.