Miro Cerar je uvodoma dejal, da mora Slovenija še naprej delovati za zaščito človekovih pravic in svoboščin ter vztrajati pri mirnem reševanju sporov. Slovenija je podpornica mednarodnega prava in pravosodja, posebno pozornost pa bo treba nameniti tudi humanitarni pomoči, je poudaril Cerar.

Veliko pozornosti je Cerar namenil gospodarski diplomaciji, ki mora po njegovem mnenju predstavljati viden del zunanjepolitičnih aktivnosti. Poskrbeti je treba za prihod tujih vlagateljev ter okrepiti mrežo gospodarskih svetovalcev na konzulatih, je prepričan Cerar. Namesto osredotočanja na EU, Rusijo in Balkan je treba iskati priložnosti tudi v bolj oddaljenih državah, je dejal in pokazal na Kitajsko, Japonsko, afriške in zalivske države.
Kakovostna in profesionalna diplomacija je pomembna za varnostne in gospodarske interese, na dinamično okolje pa se je treba ves čas odzivati, je dejal Cerar, ki meni, da Slovenijo lahko še okrepimo v mednarodni skupnosti. "Kot minister si bom prizadeval, da bi bil pomen zunanje politike bolj zastopan v slovenski družbi," po njegovem se namreč javnost premalo zaveda, kako pomembno je, da Slovenija sedi za mizo skupaj z največjimi odločevalci. Spoznal sem, da če umirjeno in argumentirano zastopamo stališča, nas pogosto poslušajo, je še dodal.

Umeščenost Slovenije v EU
Moniki Gregorčič (SMC), ki je kandidata vprašala o umeščenosti Slovenije v EU, je Cerar odgovoril, da ima Slovenija trenutno dobre odnose z vsemi članicami EU-ja, ki jih mora negovati še naprej. Smo članica evrskega in schengenskega območja, je opomnil Cerar, kar nas uvršča med države, ki zastopajo izvorne vrednote EU-ja. Cerarju se zdi pomembno, da okrepimo sodelovanje z državami Beneluksa, Francijo, Nemčijo, Avstrijo in Italijo kot jedrnimi državami, tukaj namreč prepoznava tiste vrednote, v katerih se lahko najde tudi Slovenija. S temi državami imamo gospodarske, varnostne interese, in ker smo med manjšimi državami, je dobro, da imamo močne zaveznike, dodaja.

Podhranjenost slovenske diplomacije
Francu Trčku (Levica), ki je opozoril, da "slovenska diplomacija diha na škrge", je Cerar odgovoril, da kadrovska podhranjenost konzularnih predstavništev še vedno obstaja. Prihodnja vlada bo morala sprejeti prioritete ter začeti zaposlovati in izobraževati nove ljudi in pomladiti kadrovsko strukturo v diplomaciji, je prepričan Cerar. "Zavzel se bom za to, da zaposlimo vsaj nekaj novih ekonomskih svetovalcev za ekonomska in gospodarska vprašanja na diplomatskih veleposlaništvih, gospodarska diplomacija je namreč vse bolj pomembna," je znova poudaril. Nekaj sredstev pa bo treba nameniti tudi predsedovanju sveta EU-ja, je izpostavil Cerar.
Trčku je na očitek, da v preteklem mandatu Slovenija v OZN-u ni podpisala sporazuma o prepovedi jedrskega orožja, odgovoril, da je Slovenija na strani miru in nenasilja, a da v realnosti jedrsko orožje in konflikti obstajajo. Kot članica Nata in EU-ja se Slovenija lahko za jedrsko razoroževanje zavzema v okviru teh dveh institucij. Jedrske države se ne želijo razoroževati, saj se bojijo nevarnosti, da se, medtem ko se bo razorožila ena država, druga ne bo, zato je po Cerarjevem pojasnilu Slovenija med tistimi državami, ki si prizadevajo za postopno razoroževanje vseh jedrskih držav hkrati.

Odnosi s Hrvaško
Milan Brglez (poslanska skupina SD) je Cerarja spomnil, da je bil v vlogi premierja kritičen do dela nekdanjega zunanjega ministra Karla Erjavca, zato ga je zanimalo, kako bo nadaljeval njegovo delo, glede na to, da je v zunanji politiki pomembna kontinuiteta. Cerar je priznal, da je bila včasih med njim in Erjavcem "res prisotna kritika". A Slovenija je zastopala eno stališče, pri čemer kot predsednik vlade z zunanjim ministrom ni bil v neskladju: spoštovati mednarodno pravo ter uveljaviti arbitražno odločbo in zapreti mejno vprašanje, je naglasil Cerar. "Pristopi, kako to sporočati, Hrvaški pa so bili nekoliko drugačni," je dodal.
Na vprašanje, ali bo na uspešnost tožbe Slovenije proti Hrvaški vezal svoj mandat, je Cerar dejal, da je Slovenija svoje obveznosti izpolnila, Hrvaška pa ne, s tem pa je prekršila pravni red EU-ja. Zato je tožba vložena na evropsko sodišče, ki bo presojalo le to, ali Hrvaška krši evropski pravni red, a ne glede na razsodbo bo arbitražni sporazum še vedno veljaven in ga bo treba ne glede na to spoštovati, je poudaril Cerar.
Schengensko območje
Branko Grims (SDS) je Cerarju očital, da je podpisal marakeško politično deklaracijo, po kateri so migranti in begunci izenačeni, ter da je dopustil prost pretok ljudi čez mejo v času množičnih prihodov beguncev, kar je po Grimsovem mnenju povzročilo izločitev Slovenije iz schengenskega območja. Avstrijskemu nadzoru meje je pripisal tudi vse daljše kolone pred Karavankami.

Cerar se z njegovimi ocenami ni strinjal. Dvigujemo glas proti notranjim nadzorom na mejah znotraj schengena, a Slovenija ni edina, ki ga ima, je dejal. Obstaja tudi med Dansko in Švedsko, Dansko in Nemčijo, med Avstrijo in Nemčijo, teh nadzorov je vse več, je pojasnil Cerar in dodal, da je že večkrat tudi drugim evropskim voditeljem povedal, da bodo na tak način postopno ubili duha schengenske ideje. Obljubil je še, da si bo prizadeval, da se nadzori na mejah odpravijo. Tehnične ovire so bile postavljene, ker je hrvaška oblast ljudi nenadzorovano pošiljala čez mejo, je spomnil Cerar in zatrdil, da je migrantsko krizo vlada izpeljala humano. Slovenija je bila prva, ki je na schengenski meji začela registrirati migrante in jih popisovati, politika na tem področju je humana, zavzemamo se, da beguncem dodelimo pomoč, nikakor pa ne sprejemamo ukrepov, ki bi migrante vabili v Slovenijo, je Grimsu odvrnil Cerar.

Preohlapne zaveze koalicijskega sporazuma
Jožef Horvat (NSi) je dejal, da v koalicijskem sporazumu pogreša dve osnovni usmeritvi, in sicer da za Slovenijo članstvo v EU-ju pomeni temeljno politično vrednoto ter članstvo v Nato temeljni varnostni okvir. Zanimalo ga je tudi, kako bo Cerar zagotovil 2 odstotka BDP-ja, ki ga zahteva Nato in ali Slovenija potrebuje diplomatsko akademijo. Pripomnil je, da kot opozicijski poslanec ne bo mogel preverjati izpolnjevanja zavez koalicijskega sporazuma, saj so zastavljene preohlapno. Cerar je na to odgovoril, da se v politiki postavljajo usmeritve, ki so podane v navzkrižnem prepletu, zadeve pa morajo biti med seboj usklajene. A šele ko se začnejo zadeve uvajati, se glede na takratne razmere vidi, kako se lahko izvajajo, postavljajo se sprotne prioritete. Skozi dinamiko potreb, glede na finančni položaj in ob danih prednostnih nalogah se bo sporazum uresničeval, in ni mogoče vnaprej reči, da je neuresničljiv, je odvrnil Cerar. Dejal je, da si tudi sam želi mnogo storiti na področju zunanje politike, a da je marsikaj povezano s finančnimi sredstvi. Zaveze v koalicijskih sporazumih so tako po njegovem mnenju vedno nekoliko abstraktne.

Odbor DZ-ja je na koncu z 9 glasovi za in nobenim proti izglasoval, da je bila predstavitev Mira Cerarja kot ministrskega kandidata ustrezna.
Video: Posnetek zaslišanja v dveh delih