prepričanju je te možnosti treba preučiti, preden bo prepozno.

Predsednik vlade je ob tem dejal, da nikoli ni govoril o tem, da jadranska pot že obstaja, temveč da je ob zapiranju mej na zahodnobalkanski poti Jadran ena izmed možnosti za kriminalne organizacije, ki se ukvarjajo s prevozom nezakonitih prebežnikov. "Tako kot smo opozarjali na nevarnosti na zahodnomigrantski poti, še preden so se tam zgodila množična priseljevanja, zdaj opozarjamo na druge nevarnosti, preden bo prepozno."

Ob tem je Cerar navedel, da tudi druge organizacije poročajo o krepitvi nezakonitih migracij prek Jadrana. Povečanje teh tokov je zaznal že Frontex, pa tudi hrvaški varnostni organi so v eni akciji v Istri preprečili nezakoniti prehod meje stotim prebežnikom, je dejal Cerar. "To ni strašenje, temveč realnost, ki se utegne dogajati vse bolj intenzivno." Še večjo težavo pa bi za Slovenijo v tem primeru pomenilo avstrijsko zaprtje meje, je še dodal Cerar.

Na obisk povabil Junckerja
Sicer pa je Cerar poudaril, da je ključnega pomena, da Evropa sprejme skupno politiko do migracij, saj se drugače reševanje teh težav prepusti preventivnim ukrepom posameznih držav. Zato je Cerar na obisk povabil predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, da bi se v Sloveniji pogovorila tudi o teh težavah. "Slovenija je pri tem ključna država, saj se pri nas križajo te poti," je sklenil Cerar.

Na vprašanje glede hrvaškega odziva na sprejeti zakon o tujcih, v katerem so na Hrvaškem dejali, da so dolžni sprejeti le tiste vrnjene prebežnike, za katere to določa Dublinska konvencija, in ne vseh, kot to določa zakon o tujcih, pa Cerar odgovarja, da gre za skrajne ukrepe, ki bi se aktivirali le v skrajnih primerih okrepitve migrantskih tokov.