S tem odgovorom pa ni bil zadovoljen Vinko Gorenak (SDS), ki vztraja, da je strošek prosilca za azil bistveno višji. Gorenak je namreč na redni seji državnega zbora Cerarju zastavil poslansko vprašanje, koliko stroškov je imela do zdaj Slovenija s prehodom prebežnikov in koliko jo mesečno stane en prosilec za azil.

Po Cerarjevih besedah je prehod prebežnikov v državo do 15. februarja torej stal nekaj več kot 32 milijonov evrov, v kar so všteti stroški zaposlenih v državnih in občinskih organih ter javnih zavodih, stroški sprejema in namestitve, stroški prostovoljcev in stroški občin.

Do zdaj je Slovenija po njegovih besedah od EU-ja prejela 10,2 milijona evrov pomoči. Razvojna banka Sveta Evrope ji je dodatno donirala 1,5 milijona, Visoki komisariat ZN-a za begunce pa 3,6 milijona evrov. Prejela je tudi nekaj bilateralnih donacij.

Gorenak pravi, da Cerar zavaja
Prosilec za azil po premierjevih besedah državo stane 385 evrov mesečno, v kar sta všteti njihova oskrba in mesečna žepnina 18 evrov.

Gorenak s tem delom odgovora ni bil zadovoljen, saj meni, da Cerar zavaja. Kontingentni načrt, ki govori o postopkih namestitve prosilcev za azil in ga je sprejela vlada, po Gorenakovih besedah namreč govori o bistveno višjih stroških.

"385 evrov je strošek osnovne oskrbe, kot so hrana, namestitev in žepnina. Sem pa je treba prišteti še stroške za plače zaposlenih, ki letno znašajo 509 milijonov evrov. Če k temu dodamo samo še stroške za varnostnike, ki znašajo 220.000 evrov letno, dobimo mesečni strošek na posameznega prosilca za azil v znesku najmanj 1.344 evrov," je dejal.

Cerar se ne strinja glede fiksnih stroškov
Cerar je odgovoril, da želi Gorenak v strošek za prosilca za azil na vsak način vključiti tudi fiksne stroške - to so stroški za zaposlene v azilnih domovih, samo delovanje azilnih domov in podobno. A ti stroški bi po njegovih besedah nastajali v vsakem primeru.

Povedal je, da je država do zdaj iz Slovenije vrnila nekaj več kot ducat prosilcev za azil. Ocenil je tudi, da je za varnost v Azilnem domu Ljubljana primerno poskrbljeno, prav tako v Centru za tujce v Postojni.

Za azil je zaprosilo 414 prebežnikov
Prošnjo za priznanje mednarodne zaščite je v obdobju od 17. septembra lani do letošnjega 25. februarja vložilo 414 ljudi. Med njimi je bilo največ državljanov Afganistana, Iraka, Sirije in Irana.

Po podatkih policije je v Slovenijo letos vstopilo 97.580 prebežnikov, državo pa jih je zapustilo 96.126. Od 16. oktobra lani je sicer v Slovenijo vstopilo 476.184 prebežnikov.

Cerar: Upanje v uresničitev dogovora s Turčijo je zelo nizko
Cerar je ob robu seje DZ-ja ocenil tudi, da je upanje v uresničitev dogovora s Turčijo za reševanje prebežniške krize zelo nizko in da je zato toliko pomembnejša pobuda za pomoč Grčiji.

"Glede dogovora s Turčijo so upanja zelo nizka, ne le v okviru EU-ja, pač pa tudi širše. Vedno manj je upanja v to, da bi se dogovor s Turčijo učinkovito uresničil vsaj na krajši rok, kar bi bilo zelo pomembno," je v današnji izjavi novinarjem ob robu seje DZ-ja dejal Cerar.

Zato je po njegovem mnenju še toliko pomembnejša pobuda, da se pomaga Grčiji, da zavaruje zunanje meje EU-ja. Pri tem so po njegovem mnenju številne članice EU-ja pripravljene konkretno pomagati, tudi Slovenija. A po Cerarjevih ocenah nujno potrebujejo drugo nadzorno linijo nadzora, to je na grško-makedonski meji. Vsi prebežniki, ki nimajo utemeljene pravice vstopa v EU, morajo pač biti preverjeni pozneje, je poudaril predsednik vlade.

Premier sicer še ni podrobno seznanjen z zadnjimi dogodki na grško-makedonski meji, ko je policija posredovala s solzivcem. Si bo pa Makedonija po njegovih ocenah zagotovo prizadevala, da ukrepa sorazmerno situaciji in da čim bolj pristopa tako, da bodo obvarovali človeško dostojanstvo. To je, kot pravi Cerar, poziv vsaki državi, tudi Sloveniji.

Odločitev o centru v Kidričevem še ni sprejeta
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar pa je na seji DZ-ja odgovarjala na vprašanja poslancev na temo nastanitvenih centrov za migrante.

Kako kaže z možnostjo, da bo nastanitveni center za prebežnike tudi v nekdanjem vojaškem skladišču v Kidričevem, je zanimalo poslanko Suzano Lep Šimenko (SDS).

Po besedah ministrice odločitev o tem še ni sprejeta. "Na podlagi izhodišč širše operativne skupine je bila narejena projektna naloga. V naslednjem obdobju bo potekal proces ocenitve in tudi odločanja glede lokacije. V primeru, da bo lokacija ocenjena kot možna in kot realna, bo rešitev predstavljena tudi občini," je povedala. Ob tem je zagotovila, da bo odločitev sprejeta v posvetu z lokalno skupnostjo.

Prostega gibanja prebežnikom ne morejo prepovedati
Poslanca NSi-ja Jožefa Horvata in nepovezanega poslanca Franca Laja je zanimalo, zakaj se lahko prebežniki, nastanjeni v centru v Lendavi, prosto gibljejo naokoli. Kot je povedala ministrica, je v centru trenutno nastanjenih 35 prebežnikov, ki čakajo na vračanje Hrvaški. V centru so po njenih besedah nastanjeni v okviru milejših ukrepov, ki jih določa zakon o tujcih, zaradi česar nimajo omejitve gibanja.

"Mi smo tudi z namenom odvračanja morebitne nevarnosti, ki bi lahko pod določenimi okoliščinami nastala v primeru, ko je na določenem kraju nakopičeno veliko število tujcev, v okviru interventne zakonodaje predlagali omejitev gibanja prebežnikov, ki niso v postopku odstranjevanja, za čas daljši od 48 ur, vendar pa se s tem ni strinjalo ministrstvo za pravosodje. Mogoče bodo pa okoliščine v prihodnosti tiste, ki bodo vendarle terjale spremembo zakona o nadzoru državne meje tudi v tej smeri," je dejala ministrica.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.