Poslanci na novi redni seji zastavljajo vprašanja premierju in ministrom ter ministricam vlade.

Tonin: Veljajo dvojna merila
Mateja Tonina (NSi) je zanimalo, kakšne ukrepe bo sprejela vlada, da bodo povzročitelji bančne luknje pravično in ustrezno kaznovani. V vprašanju je izrazil mnenje, da je vzdušje v Sloveniji slabo, ker da za vse ne veljajo enaka pravila. Ljudje imajo občutek nepravičnosti oz. dvojnih meril, kar "državo vsakodnevno uničuje", in kot primer navedel, da "ljudje, ki so odgovorni za bančno luknjo, prevzemajo ključna mesta v Slovenskem državnem holdingu (SDH) in Novi Ljubljanski banki (NLB)". Vladi je očital, da ni sprejela ukrepov za to, da bi odgovorni za bančno luknjo pristali za zapahi.

Cerar: Med ljudmi je veliko veselja
Predsednik vlade Miro Cerar je zavrnil trditev, da je vzdušje v državi slabo, in dejal, da tovrstne interpretacije "zastrupljajo ozračje med Slovenci". Med ljudmi je veliko veselja, so pa tudi dvomi, ampak zaradi problemov iz preteklosti, s katerimi se prejšnje vlade niso soočile, je dodal premier.

Navedel je, da je njegova vlada lani in letos sprejela več ukrepov za preiskavo bančne luknje, med njimi prenovljeni program ukrepov za preprečevanje korupcije, novi zakon o bančništvu, ki opredeljuje posredovanje podatkov, ki so označeni kot tajni, preiskovalnim organom, in novelo zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki opredeljuje naloge DUTB glede naznanil nepravilnosti in kaznivih dejanj.

V pripravi je tudi novela zakona o kazenskem postopku, ki naj bi olajšala pregon kaznivih dejanj v bančnem sistemu, lani so okrepili tožilstvo s 30 novimi tožilci, sprejet je bil zakon o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena, ki naj bi bil poleg preiskave Teša 6 podlaga tudi za preiskavo bančne luknje, je nanizal Cerar.

Bratuškova o kadrovanju
Kadrovanja v NLB-ju se je v vprašanju dotaknila tudi Alenka Bratušek (NP), ki je dejala, da je bilo to nepregledno in da vsaj dva od kandidatov za nadzorni svet dan pred skupščino nista izpolnjevala pogojev, med njimi zdajšnji predsednik nadzornikov Janko Gedrih.

Cerar je dejal, da vlada ni pristojna za te postopke. Ustreznost kandidatov bosta preverili Evropska centralna banka in Banka Slovenije. "V te postopke se vlada ne sme vmešavati. To ni več politika. Seveda pa pozorno spremljam in pričakujem, da bo postopek izveden korektno," je dejal in dodal, da pričakuje ustrezna pojasnila, da se bodo vsa vprašanja, ki so se v zadnjem času pojavljala v javnosti, natančno in odgovorno odgovorila.

Državo prosilec za azil stane 385 evrov mesečno
Na predsednika vlade Mira Cerarja je vprašanje naslovil tudi Vinko Gorenak (SDS), ki ga je zanimalo, koliko stroškov je imela do zdaj Slovenija s prehodom prebežnikov in koliko jo mesečno stane en prosilec za azil, iz vrst koalicijskih poslancev pa bo vprašanje Cerarju zastavil Jan Škoberne (SD), in sicer glede namere vlade za davčno razbremenitev srednjega razreda.

Škoberneta zanima, kako Cerar ocenjuje predlog stranke, da se uvede dodatni, 34-odstotni dohodninski razred, hkrati pa se dvigne zgornja meja obdavčitve 27-odstotnega dohodninskega razreda na 30.000 evrov.

Odločitev ljudstva
DZ je razglasil odločitev, ki so jo volivci sprejeli decembra lani na referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. To je moral storiti v osmih dneh po pravnomočnosti poročila Državne volilne komisije in jo objaviti v Uradnem listu. Kot je razvidno iz poročila, je za novelo ob 36,38-odstotni volilni udeležbi glasovalo 36,49 odstotka volivcev, proti pa 63,51 odstotka.