še nekatere odločitve.

Nedeljskega minivrha v Bruslju o migracijah so se udeležili voditelji 16 evropskih držav. Med njimi je bil tudi Cerar. Vrh kakih posebnih sklepov ni prinesel, so si pa voditelji izmenjali mnenja in pretresli nekatere ideje pred rednim vrhom EU-ja v četrtek in petek, na katerem bi že lahko sprejeli konkretne odločitve. Cerar je ob tem dejal, da je bila razprava usmerjena predvsem k iskanju rešitev tako za krepitev nadzora na zunanji meji kot tudi k sodelovanju z državami, kjer so krize, oziroma s tranzitnimi državami na poti prebežnikov v Evropo.

"Slovenija se zavzema za dodatno krepitev nadzora nad zunanjimi mejami EU-ja," je dejal Cerar in dodal, da Slovenija to mejo vzorno varuje, zato tudi meni, da ni upravičeno, da Avstrija izvaja nadzor na meji s Slovenijo: "Zato sem se zavzemal, da se ti nadzori čim prej odpravijo. Nujno je, da se schengen ohrani tak, kot je bil prvotno zamišljen." Cerar zato tudi ne vidi potrebe po vaji avstrijske enote na meji in jo dojema tudi kot "nekoliko provokativno". Če bi prihajalo do vala migracij, bi to razumel, "a iz naše smeri migranti ne prihajajo in s tega vidika je ta vaja nepotrebna."

Zaskrbljen zaradi dogajanja v BiH-u
Cerar je ob tem poudaril, da mora Evropa narediti več v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji od koder prihajajo ti prebežniki. V tem kontekstu je Cerar poudaril, da je na delovnem vrhu EU-ja spregovoril tudi o problematiki vzhodnega Balkana, kjer sicer ni več takega priliva migrantov, kot je bil leta 2015, a so tam še vedno aktivne kriminalne združbe tihotapcev. Cerar je pohvalil Slovenijo, da je v boju s temi kriminalnimi združbami zelo uspešna.

Je pa zaskrbljen zaradi dogajanja v Bosni in Hercegovini, "kjer nimajo mehanizmov za spopadanje z migrantsko problematiko". Cerar je ob tem dejal, da se je s to težavo treba začeti ukvarjati, da se ne bi pojavila kopičenje migrantov na zunanji schengenski meji. Premier, ki opravlja tekoče posle, je še dejal, da je seveda v interesu Slovenije, da bi bila tudi Hrvaška članica schengena, saj bi to olajšalo varovanje meje, a mora Zagreb za to izpolniti pogoje, izkazati, da je sposoben učinkovito varovati mejo, in hkrati dokazati, da je pripravljen spoštovati pravna načela in pravila v EU-ju. "Če Hrvaška ne bo spoštovala vladavine prava, ne vidim, katera država bi lahko podprla njen vstop v schengen," je dejal.

Kakšna bo odločitev komisije o NLB-ju?
Na srečanju so predstavniki parlamentarnih strank obravnavali tudi problematiko NLB-ja, saj bo treba zgodbo o prodaji te največje slovenske banke voditi naprej, ne glede na to, da Slovenija najbrž še nekaj časa ne bo imela vlade s polnimi pooblastili. Nova odločba Evropske komisije glede prodaje NLB-ja se po neuradnih informacijah napoveduje še pred avgustom, eno ključnih vprašanj pa je spet državna zaščita banke pred negativnimi učinki postopkov proti LB-ju oz. NLB-ju zaradi prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev.

Cerar je ob tem poudaril, da je predstavnike parlamentarnih strank seznanil z odprtimi vprašanji glede NLB-ja, kjer Slovenija pripravlja nov približevalni predlog, ki bo temeljil na dosedanjih predlogih in o katerem bo komisija odločila, po pričakovanjih ministrice Mateje Vraničar Erman v sorazmerno hitrem času. O nadaljnjih postopkih glede prodaje NLB-ja ni želela špekulirati, pojasnila pa je, da podatki s finančnih trgov za zdaj kažejo, da bi lahko letos še vedno dosegli primerno ceno za banko. "Pripravljalni postopki tečejo nemoteno, glavna priprava pa je dobro poslovanje banke," je dodala Vraničar Ermanova.

Odprto je tudi vprašanje, kako zaščititi kapitalske naložbe NLB-ja pred postopki na Hrvaškem, ki so po presoji Cerarja protipravni. "Veseli pa me, da se vsi strinjamo, da je treba ohraniti NLB kot pomembnega regionalnega akterja, kar je tudi v korist naših davkoplačevalcev." Finančna ministrica, ki opravlja tekoče posle, je dejala, da so danes obravnavali predlog za zaščito banke, kot ga je pred časom že oblikovalo ministrstvo. "Več pa je bilo naklonjenosti temu, da bi zgodbo reševali z vložitvijo ustreznega zakona. Na ministrstvu bomo še enkrat pregledali celotno dokumentacijo, jo nadgradili z argumenti današnjega srečanja in v kratkem v nadaljnji postopek predložili predlog zakona," je pojasnila Vraničar Ermanova.

Cerar pa je ob tem dodal še, da je vlada vselej stremela k temu, da se davkoplačevalci ne bi znova počutili oškodovane. Na sestanku so razpravljali tudi o izplačilu dividend, ki bodo, tako meni Cerar, koristile državi.