Po besedah vodje javne agencije za varnost v prometu Igorja Velova je bilo leto 2014 statistično najboljše leto glede posledic prometnih nesreč na slovenskih cestah. Zmanjšalo se je število prometnih nesreč (lani 17899, leta 2013 18904), število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami (lani 6026, leta 2013 6542), število mrtvih (lani 108, leta 2013 125) in lažjih poškodb (lani 7166, leta 2013 8034). Na drugi strani pa se je precej povečalo število hudih poškodb v prometnih nesrečah, ki je naraslo za 13 odstotkov (lani 802, leta 2013 708).

Velov je dodal, da število mrtvih na slovenskih cestah sicer še ni dokončno, saj lahko njihovo število naraste za eno osebo (smrt kot posledica prometne nesreče se statistično šteje, če poškodovanec umre do 30 dni po nesreči). Stanje prometne varnosti se izboljšuje, vendar nas čaka veliko dela, je poudaril Velov. Sicer se je število mrtvih udeležencev v prometu najbolj zmanjšalo med pešci (lani 13 , leta 2013 17), motoristi (lani 17, leta 2013 21) in pri kolesarjih (lani 13, v letu 2013 16).

Prehitra vožnja in vožnja v napačno smer
Vodja sektorja prometne policije v upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi (GPU) Ivan Kapun je opozoril, da sta med glavnimi vzroki za hujše prometne nesreče hitrost in vožnja v napačno smer, saj naj bi bilo kar 69 odstotkov nesreč posledica tovrstnih prometnih prekrškov. Na drugi strani pa se je znižalo število prometnih nesreč, povzročenih pod vplivom alkohola.

"Kar se tiče alkohola, moramo biti zadovoljni, da je v smrtnih nesrečah bistveno manj alkoholiziranih voznikov," je dejal Kapun in dodal, da sicer bistveno večjih premikov, kar se tiče alkoholiziranih voznikov, ni, saj so vpleteni v devet odstotkov nesreč. Lani je za posledicami vožnje pod vplivom alkohola umrlo 22 ljudi, predlani pa 38. Policija pa, denimo, statistično ne beleži, za koliko nesreč je krivo katastrofalno stanje slovenskih cest oz. kdaj je bil vzrok za nesrečo stanje na cesti.

Manj žrtev, zato pa več kazni
Kapun je povedal, da si policija prizadeva, da bi bili represivni ukrepi proti prekrškarjem izvedeni tam, kjer se dejansko zgodi veliko prometnih nesreč, okoli 30 odstotkov pa tam, kjer se občani počutijo ogrožene. "Policijski ukrepi so usmerjeni v kakovost, in ne količino, kar nam velikokrat očitajo," je poudaril Kapun. Policisti pa so lani oglobili skoraj 20.000 voznikov več kot predlani (lani 303.370, leta 2013 286.000).

Število mrtvih na cestah po slovenski regijah