Slovenski desetletniki so tako v 15 letih napredovali za 41 točk oziroma za eno leto. Rezultati kažejo tudi enakomeren napredek pri fantkih in deklicah. Razkorak med spoloma je še prisoten, a po besedah Douponove zanemarljiv. Današnji dosežek dečkov je sicer enak dosežkom deklic iz leta 2006, a Douponova ob tem poudarja, da je variabilnost znotraj skupin mnogo večja od razlike med spoloma.

Tako je najbolj skrb vzbujajoča ugotovitev, da se razlike v bralni pismenosti na dolgi rok povečujejo med posameznimi družbenimi skupinami. "V zadnjih 15 letih so se razlike med otroki z višjim socialnoekonomskim statusom in tistimi s slabšim socialnoekonomskim statusom povečale približno za eno tretjino. Dober kazalnik je na primer število knjig doma. Pri višjem socialnoekonomskem statusu je višji tudi bralni dosežek," je navedla Douponova.

Slabša bralna pismenost na spletu
Tako so učenke in učenci, ki imajo doma le malo knjig, v 15 letih napredovali za 33 točk, tisti, ki jih imajo doma več kot 200, pa za 49 točk. Razlika v napredku znaša 16 točk v prid otrok z višjim socialnoekonomskim statusom, je dejala. Obenem je opozorila, da imamo v Sloveniji vse možnosti za zaustavitev tega trenda, da ga postavimo na glavo in tudi tiste otroke, ki doma nimajo ustreznih materialnih virov, dobro opismenimo in jim ponudimo enake možnosti izobraževanja.

Zaradi povečanja branja prek spleta so letos v PIRLS-u prvič preverjali bralno pismenost tudi pri spletnem branju, kjer so slovenski učenci in učenke dosegli nižje rezultate kot pri klasičnem branju.

Petnajst odstotkov doživlja nasilje
Raziskava je tudi pokazala, da približno 15 odstotkov otrok doživlja medvrstniško nasilje vsaj enkrat tedensko, med njimi sta temu nasilju izpostavljeni približno dve tretjini fantov. Ti otroci so v primerjavi z drugimi otroki precej slabši bralci. Razlika se pokaže tudi pri skupinah z različnim socialnoekonomskim statusom, saj je nasilju izpostavljenih nekaj več otrok z nižjim socialnim stanjem.

Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Andreja Barle Lakota je dejala, da so rezultati raziskave za Slovenijo zelo dobri, kar pa ne pomeni, da moramo biti s tem zadovoljni. Spomnila je, da smo bili opozorjeni na velik vpliv socialnoekonomskega ozadja učencev na njihove dosežke in da dosežki tistih učencev, ki dosegajo najnižje ravni bralne pismenosti, vendarle niso tako napredovali kot učenci z višjim socialnoekonomskim statusom.