Slovenski učenci in učenke so na preizkusu naravoslovne pismenosti v povprečju dosegli 513 točk, kar je več kot povprečje OECD-ja, ki znaša 493 točk, je na novinarski konferenci s predstavitvijo rezultatov raziskave povedala nacionalna koordinatorica raziskave PISA Mojca Štraus s Pedagoškega inštituta. Ta raziskavo izvaja skupaj s slovenskimi šolami. Od evropskih držav so pomembno višji dosežki pri naravoslovni pismenosti le v Estoniji in na Finskem.

Pomembno višji dosežek od povprečja OECD-ja, ki znaša 490 točk, so slovenski učenci dosegli tudi pri matematični pismenosti. Slovenski učenci, ki so dosegli 510 točk, se tako pomembno ne razlikujejo od dosežkov učencev na Nizozemskem, Danskem, Finskem, v Belgiji in Nemčiji. Višje dosežke od Slovenije imajo v Evropi le učenci v Švici in Estoniji.

Pri bralni pismenosti velik napredek
Kot šibkejše področje znanja in spretnosti slovenskih učencev se je v preteklosti pokazala bralna pismenost, saj so bili na tem področju dosežki slovenskih učencev pod povprečjem OECD-ja.

Vendar so zbrani podatki za leto 2015 pokazali, da so se dosežki na področju bralne pismenosti od leta 2012 izboljšali za 24 točk, kar je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič označila za zelo dobro sporočilo. Lani je bil povprečni dosežek slovenskih učenk in učencev pri bralni pismenosti 505 točk, kar je nad povprečjem OECD-ja (493 točk).

Opolnomočiti učitelje
Poleg tega je Slovenija edina od sodelujočih držav, kjer so se med letoma 2012 in 2015 zvišali tako deleži učencev z najvišjimi dosežki kot znižali deleži tistih z nizkimi dosežki.

Ministrica se je zahvalila vsem sodelujočim učiteljem in ravnateljem ter učencem, ki so zmogli dokazati, da so dosegli bistven napredek in da lahko znanja, ki jih pridobijo v šoli, uporabljajo za svoj karierni in osebni razvoj. Kako znanja umestiti v razvoj, pa je odgovornost vseh nas, je še poudarila ministrica in dodala, da je vedno prostor za izboljšave.

Ta je predvsem na področju uživanja pri ukvarjanju in učenju naravoslovja, kjer so slovenski učenci izrazili podpovprečno raven. Manj uživajo le še učenci na Nizozemskem. Zato je eden izmed pomembnih izzivov izobraževalnega sistema, kako motivirati učence. Pri tem je ključni razmislek v smeri opolnomočenja učitelja, ki bo znal sobivati z novimi generacijami in slediti vsem razvojnim potrebam, je dejala Makovec Brenčičeva.

V smeri krepitve šolskega sistema pa ministrstvo pripravlja še nacionalno strategijo pismenosti, nadaljevali se bodo tudi razvojni projekti, predvsem tisti, ki so financirani iz evropskih sredstev, še posebej na področju odprtih in inovativnih učnih okolij, je še povedala ministrica.

Lani v raziskavi sodelovalo 6.406 slovenskih učencev
Program mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk PISA je dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti učenk in učencev v državah članicah OECD-ja in državah partnericah. Raziskavo so prvič izvedli leta 2000 in od takrat države na tri leta ugotavljajo ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti učencev v starosti 15 let. Slovenija je v program stopila leta 2006.

V raziskavi PISA 2015 je sodelovalo 6.406 slovenskih učencev iz 300 srednješolskih izobraževalnih programov, ob tem pa še 31 osnovnih šol in dve ustanovi za izobraževanje odraslih.