Ker DZ sprejema rebalans tik pred koncem leta, vlada ni mogla pripraviti predlogov strukturnih ukrepov, ampak  je vanj vključila le prihranke oz. prerazporeditve sredstev, kjer je za to našla možnosti. Tako Slovenija tudi ne bo sledila zavezi Evropski komisiji, da bo letošnji primanjkljaj brez enkratnih učinkov znašal 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Foto: BoBo
Ker DZ sprejema rebalans tik pred koncem leta, vlada ni mogla pripraviti predlogov strukturnih ukrepov, ampak je vanj vključila le prihranke oz. prerazporeditve sredstev, kjer je za to našla možnosti. Tako Slovenija tudi ne bo sledila zavezi Evropski komisiji, da bo letošnji primanjkljaj brez enkratnih učinkov znašal 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Foto: BoBo

Člani komisije DZ-ja za nadzor javnih financ, so bili ob pregledu predloga nezadovoljni predvsem s predlaganim povečanjem primanjkljaja za blizu 200 milijonov evrov. Vladi so očitali, da ni verodostojna, v dokumentu pa sicer vidijo zgolj kozmetične popravke.

Da gre za kozmetične popravke, je bilo slišati tudi na odboru DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor. Področje infrastrukture in prostora bo s predlaganim rebalansom dobilo 25,9 milijona evrov več denarja tako, da bo skupaj razpolagalo z 844,4 milijona evrov.

Več denarja za vzdrževanje infrastrukture
Med drugim bo cestnemu prometu in infrastrukturi na voljo 173,1 milijona evrov oz. 28 milijonov evrov več od sprejetega proračuna. "Pokriva se predvsem primanjkljaj na rednem vzdrževanju državnih cest, za kar je z rebalansom predvidenih 76,5 milijona evrov," je poudaril infrastrukturni minister Peter Gašperšič.

Za nemoteno financiranje gospodarskih javnih služb in drugih storitev upravljavcu javne železniške infrastrukture je bilo treba zagotoviti dodatnih 66 milijonov evrov. Za naložbe v javno železniško infrastrukturo je predvidenih 272,8 milijona evrov, med pomembnejšimi projekti so nadgradnja in rekonstrukcija proge Pragersko-Hodoš, modernizacija proge Divača-Koper in uvedba sistema GSM-R.

Dodaten denar je na voljo tudi za trajnostno mobilnost, za linijske avtobusne prevoznike ter subvencioniranje prevozov dijakov in študentov. Opozicijski poslanci so medtem opozorili, da je premalo denarja namenjenega za protipoplavno varnost.

Tudi obramba v znamenju naravnih nesreč
Naravne nesreče so bile tema tudi na odboru DZ-ja za obrambo, saj se proračun za ta resor povečuje ravno zaradi naravnih nesreč. Obrambni del predloga rebalansa proračuna za leto 2014 je sicer za 5,8 milijona evrov višji, kot je bilo sprva načrtovano.

Z rebalansom je za Slovensko vojsko namenjenih 265,7 milijona evrov, kar pomeni 935.000 manj od sprva načrtovanega. Za upravo za zaščito in reševanje pa je namenjenih 32,4 milijona evrov, s čimer naj bi obvladali vse zahtevne razmere, ki v Sloveniji nastajajo zaradi nesreč. V tem niso ovrednotene ure prostovoljnega dela, pri čemer ocenjujejo, da prostovoljci v sistem zaščite in reševanja vložijo za 60 milijonov evrov ur.

Namenskega denarja je 6,7 milijona evrov, od tega 1,3 milijona zaradi pokrivanja stroškov intervencij. A ker bo vojska imela skoraj milijon manj, bo skupno povečanje razpoložljivega denarja znašalo 5,7 milijona.
Ne bo dovolj prihodkov, zato je rebalans nujen
Poslanci bodo o njem odločali na seji parlamenta, ki se bo začela 17. novembra. Predtem pa se morajo do predloga opredeliti delovna telesa in prva tri so se na to temo sestala danes - o proračunu so tako razpravljali člani komisije za nadzor javnih financ, člani odbora za obrambo ter odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Seje odborov bodo sledile še ves teden, v soboto pa se bo do njega kot matično delovno telo opredelil odbor za finance in monetarno politiko. DZ bo nato o proračunu odločal na svoji sploh prvi redni seji po konstituiranju.

Spremembe proračuna, ki ga je DZ sprejel novembra lani, so potrebne, ker se bo vanj letos steklo manj denarja od načrtovanega in ker je bilo kar nekaj odhodkov načrtovanih prenizko. Primanjkljaj se bo s povečanjem presežka odhodkov nad prihodki za 197 milijonov evrov povečal s 3,2 na 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda.