Spadamo med stabilnejše države območja evra in se trudimo vzdržati. Če bo kriza trajala dlje, bomo s primanjkljajem višje, vendar bo to razumljivo glede na naravo krize, znaki pa so, da se bo kriza ob vseh fiskalnih stimulansih vendarle začela obračati tudi na strani povpraševanja.
Po besedah premierja Boruta Pahorja gre v predlogu rebalansa proračuna za "primerno ravnovesje med razvojnim in socialnim elementom glede na okoliščine, v katerih smo". Vlada je pri pripravi predloga predvidevala, da bo Slovenija letos dosegla 0,6-odstotno gospodarsko rast, inflacija pa bo znašala 1,1 odstotka. Minister za finance France Križanič je ob tem pojasnil, da smo priča izraziti upočasnitvi rasti in umiritvi inflacije.
K doseganju kriterijev pripomogel javni sektor
Proračunski prihodki znašajo približno 8,8 milijarde evrov, odhodki pa približno 9,9 milijarde evrov, tako da proračunski primanjkljaj znaša 1.133 milijonov evrov oz. 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Po Križaničevih besedah so ohranitev primanjkljaja pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda dosegli "z veliko pomočjo socialnih partnerjev, ki so omogočili prestavitev povečanja plač na drugo leto".
V strukturi proračuna so dohodki nekoliko večji kot lanski, je še pojasnil minister. Vlada se je odločila tudi za zamik vračila preplačila davka na dodano vrednost na 1. januar 2010 (prvotno je omenjala 1. julij). S tem je pridobila 120 milijonov evrov, pojasnjuje minister za finance in dodaja, bomo tako ostali v maastrichtskih kriterijih.
Največ dodatnih stredstev Kosovi komisiji
Pahor je poudaril, da so se pri rebalansu uprli skušnjavi, da bi bistveno povečali proračunski primanjkljaj. Tako so se na krizo odzvale nekatere druge države, a se je pozneje izkazalo, da to ni dobra pot, je dodal.
Kako se bodo po novem delila sredstva iz proračuna, lahko pogledate tukaj.
Po novi razporeditvi sredstev se je proračun močno povečal protikorupcijski komisiji, saj ji bodo namenili kar za 188 odstotkov več sredstev. Po Križaničevih besedah je bila namreč komisija prej močno podhranjena, največ pa bo privarčeval urad predsednika vlade (5 odstotkov). Kar nekaj sredstev so odvzeli ministrstvu za javno upravo (45 tisoč evrov manj) in obrambnemu ministrstvu (41 tisoč evrov manj). Vlada bo z novelo zakona o izvrševanju proračunov poskrbela tudi za učinkovitejše črpanje evropskih sredstev.
Za preprečevanje krize 614 milijonov evrov
Vrednost ukrepov vlade za preprečevanje in odpravljanje posledic krize znaša 614 milijonov evrov, pojasnjuje minister Križanič. Med glavnimi ukrepi je izpostavil dodatnih 95 milijonov evrov, ki jih bo dobilo ministrstvo za gospodarstvo za svoje dejavnosti pri prestrukturiranju podjetij, spodbujanju ustanavljanja novih podjetij, rasti malih v srednja in velika podjetja. Približno 287 milijonov evrov več bo dobilo ministrstvo za delo, ki so namenjeni za prejemke brezposelnih, stimulacije težko zaposljivih oseb in aktivno politiko zaposlovanja.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo bo dobilo 58 milijonov evrov dodatnega denarja, pretežno za spodbujanje uvajanja novih tehnologij in novih izdelkov v večjih podjetjih, kar je primerljivo z evropskimi politikami. Ministrstvo za finance pa bo s 160 milijoni evrov dokapitaliziralo SID banko.
Rebalans bo na rešeto DZ-ja prišel še marca
Predlog rebalansa proračuna naj bi državni zbor po napovedih premierja Pahorja obravnaval na redni marčni seji.
A. S.
Spadamo med stabilnejše države območja evra in se trudimo vzdržati. Če bo kriza trajala dlje, bomo s primanjkljajem višje, vendar bo to razumljivo glede na naravo krize, znaki pa so, da se bo kriza ob vseh fiskalnih stimulansih vendarle začela obračati tudi na strani povpraševanja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje