Med ukrepi ni nobenih mehanizmov, ki bi razbremenili gospodarstvo, je opozoril Andrej Vizjak, poleg tega pa se ne ve, kdaj bodo ti ukrepi sprejeti, glede na to, da bodo nekateri zaživeli šele v obliki zakonov. Ukrepi bi po njegovem mnenju morali začeti delovati že pred meseci.

Odlašanja vlade Vizjak ne razume, saj se število brezposlenih iz dneva v dan povečuje. Opozoril je, da je samo januarja delo izgubilo 7.600 ljudi, kmalu pa bi lahko imeli 100.000 brezposlenih, če se bodo odpuščanja nadaljevala s takšno hitrostjo.

"Vlada bi morala doseči, da bi bančni sistem začel delovati"
Nekdanji minister za gospodarstvo je še dejal, da medtem ko gospodarstvo krvavo potrebuje posojila, bankam očitno ustreza pasivnost, netveganje in konservativnost. Spomnil je še, da sta obe največji banki v državni lasti, zato bi vlada lahko dosegla, da bi bančni sistem začel delovati.

Med ukrepi ni takšnih, ki bi razbremenili gospodarstvo, ampak so vsi usmerjeni v oživitev bančnega kreditiranja, zato se Vizjak boji, da bo želela država z napovedanima jamstvenima shemama za banke in individualno zadolževanje podjetij celo kaj zaslužiti. Sam meni, da gospodarstvo takšnih dragih posojil ne potrebuje.

V SDS-u bi znižali davke, skrajšali plačilne roke, subvencionirali obrestne mere
V SDS-u bi namesto ukrepov, ki jih je pripravila sedanja vlada, znižali davke, skrajšali plačilne roke, subvencionirali obrestne mere. Če NLB gospodarstvu ne bo ponudil ugodnih posojil, se na kreditnem trgu ne bo nič zgodilo, je še dodal Vizjak.

Vizjak se je dotaknil tudi napovedanih varčevalnih ukrepov vlade in dejal, da bo dogovor s sindikati po izračunih SDS-a prinesel od 60 do 70 milijonov evrov prihranka, a je to le kaplja v morje ob načrtovanih 1,3 milijarde evrov primanjkljaja. Po njegovem mnenju bi veliko več prihranili, če bi vlada upoštevala predlog SDS-a o znižanju materialnih stroškov za deset odstotkov. Vlada je sicer na včerajšnji seji napovedala znižanje materialnih stroškov za petino.

Tudi rebalans proračuna je po Vizjakovem mnenju pripravljen na napačnih predpostavkah,temelji namreč na 0,6-odstotni gospodarski rasti, v katero pa nihče ne verjame, je zaključil Vizjak.

A. M.