S predsednikom preiskovalne komisije DZ-ja o nakupu oklepnikov 8 x 8 in poslancem SD-ja smo se pogovarjali tudi o tem, zakaj je gradivo Patrie po njegovem še vedno označeno z oznako interno in ga povprašali, kaj je bil vzrok za odločitev, da so za izdelavo posebnega mnenja o nakupu oklepnikov imenovali Ivana Prebila. Odgovoril je še na nekatere očitke, ki so v zadnjih tednih leteli nanj, ni pa želel komentirati besed direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča, da je "zvita ptica".

Kako ste zadovoljni z delom vaše komisije, ki preiskuje nakup oklepnikov 8 x 8 in povezavo z nekdanjimi in zdajšnjimi nosilci javnih funkcij z orožjem v obdobju od 1991 do 1993? V medijih se pojavljajo trditve, da pravih izsledkov še nimate?
Preiskovalna komisija ugotavlja politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi pogodbe o nakupu pehotnih bojnih oklepnih vozil - srednjih oklepnih kolesnih vozil 8 x 8. Komisija preiskuje sum, da je posel politično dogovorjen, voden netransparentno in da je negospodaren. Preiskujemo tudi sum o prisotnosti klientelizma in korupcije ter ugotavljamo sum o neposredni ali posredni povezavi med zdajšnjimi in nekdanjimi akterji ter nosilci javnih funkcij iz obdobja trgovine z orožjem v letih 1991-1993. Preiskovalna komisija je bila ustanovljena pred enim letom. Po pregledu dokumentacije in zaslišanju vseh prič bomo v maju predvidoma oblikovali poročilo s predlogi potrebnih sprememb zakonodaje. Zato sem z delom zadovoljen.

Kaj je pravzaprav tisto, kar vas najbolj muči, da ne verjamete pričam in obrambnemu ministru Karlu Erjavcu, da je bila ponudba Rotisa boljša od ponudbe Sistemske tehnike?
Naloga preiskovalne komisije je, da izvaja preiskovalna dejanja. Sum lahko odpravimo ali potrdimo. Priče, pooblaščenci in izvedenca so nam na javnih in zaprtih sejah povedali dovolj, da je sum oškodovanja državnega premoženja potrjen.

Patria ne želi umakniti stopnje interno na dokumentaciji, ki bi jo rada vaša komisija pregledala, da bi ugotovila, ali je sum oškodovanja državnega premoženja upravičen. Zakaj je po vašem to gradivo tako skrbno varovano?
Zato, ker bi se v primeru razkritja potrdilo to, kar opozicija že ves čas trdi. To je, da se je ta vlada pri nakupu oklepnikov slabo pogajala. Če je cena operacijske mize javna, ni razloga, da bi bila cena mitraljeza tajna. Temu pritrjujejo tudi nekatera strokovna mnenja s področja zaupnosti podatkov.

Zakaj ste za izdelavo posebnega mnenja izbrali prav Ivana Prebila, ki je član upravnega odbora podjetja Viator&Vektor, ta pa lastnik Sistemske tehnike? Niste pomislili, da gre tu za konflikt interesov ali, kot bi rekel direktor Rotisa Ivan Črnkovič, industrijsko špijonažo?
Gospoda Ivana Prebila je komisija državnega zbora izbrala v skladu s postopki, ki so opredeljeni v zakonu in poslovniku preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije. Priporočili so ga tudi tisti, ki so z njim delali v času testiranja obeh vozil. Gospod Prebil je sodni izvedenec in tudi po navedbah koalicije strokovnjak s tega področja. Te koalicije ta strokovnjak ni motil do trenutka, ko je predstavil svoje ugotovitve o nakupu oklepnikov. Še več, samo poslanec SDS-a je takrat protestiral, komisija v celoti pa je pohvalila njegovo delo in tudi izglasovala, da bomo njegovo izvedensko mnenje v skladu z zakonom plačali. Ker pa je mnenje obremenilno za koalicijo, vlado in ministrstvo, se zdaj na vse mogoče načine napada in diskreditira izvedenca, komisijo v celoti in poslance, ki ščitimo interes davkoplačevalcev.

Se bojite morebitne tožbe Patrie zoper Slovenijo (pogovarjali smo se v četrtek, op. p.)? Kaj bi tožba (ali celo finska zmaga v na sodišču) pomenila za komisijo? Državo bi vsekakor stala precej denarja.
Ne poznam nobene tožbe, poznam pa veliko neutemeljenih očitkov in groženj. Tožbe se ne bojim, ker verjamem v objektivnost slovenskih sodišč. Biti napadan in tožen, ker braniš interese slovenskih davkoplačevalcev, je očitno usoda vseh zahtevnih, resnih članov parlamentarnih preiskovalnih komisij. Naj spomnim, nekdo me toži, ker sem opozarjal na napake pri poslu Pediatrična klinika. Danes pa v medijih zasledimo, da stvari le niso tako čiste. Poslance državnega zbora, ki opozarjamo na kršitve, se napada po načelu - najprej diskreditacija, potem pa tožba ... Sprašujem se, kaj vse bo še sledilo.

Predsednik države Danilo Türk meni, da je razprava o oklepnikih preveč pregreta in pretirana.
Strinjam se z njim, da je ključna zagotovitev transparentnosti. Torej da se odkrije vse skrivnosti, ki so v interesu slovenske javnosti. To pravijo tudi avtorji komentarja zakona o javnem naročanju (avtorji - Čampa, Kodela, Mats, Šoltes, Štular, Uradni list Republike Slovenija, 2007), ki opozarjajo na kolizijo med javnim in poslovnim interesom. Po mnenju iz tega komentarja je nesporno varovati kot tajno oziroma skrivnostno pri naročilih s področja obrambe tiste podatke, ki bi lahko ogrozile varnost države (npr. balistične karakteristike mitraljeza); ne pa varovati kot zaupne podatke tiste, ki so poslovni interesi dobaviteljev (npr. cena mitraljeza).

Iz komisije sta zaradi nezadovoljstva z vašim vodenjem izstopila Vili Rezman (DeSUS) ter Alojz Sok (NSi). Kako odgovarjate na njune očitke, da je vaš odnos do članov komisije ignorantski oz. da ste iz komisije napravili »konjsko tržnico«?
Takšne izjave kažejo na raven diskusije te koalicije. Sam sem privrženec argumentov in odgovornega dela. Preiskovalci morajo biti vztrajni in temeljiti in temu bom sledil pri svojem delu. Moj komentar teh poskusov diskreditacije koalicije pa je: Že videno. To je način, kako bi čim bolj zakrili realne težave.

Dotakniva se še trgovine z orožjem, ki prav tako spada v domeno vaše komisije. Zakaj orožarska afera po vašem kljub za to ustanovljenima komisijama Zorana Madona in Rudolfa Mogeta v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ni nikoli dobila epiloga? Je res, kot pravijo nekateri, da je šlo v obeh primerih zgolj za obračunavanje z Janezom Janšo?
Gre za afero vseh afer, ki še vedno pomembno vpliva na sedanje dogodke. G. Pograjc je bil v času 1991-93 podrejen g. Črnkoviču, zdaj pa je kot vodja strokovne komisije izbral kot najboljšo ponudbo podjetja Rotis d. o. o., ki ga vodi g. Črnkovič. Potem pa so se v pogodbi pogoji, po katerih nam Rotis prodaja oklepnike, za državo poslabšali. V obdobju 91-93 je pod ministrom Janezom (Ivanom) Janšo sodeloval tudi sedanji predsednik NS Gorenja d. d. Jože Zagožen, ki zdaj - po navedbah medijev - brez pogodbe sestavlja ta vozila. Rotis je v javnem pričanju povedal, da je v ponudbi predvidel, da bi se vozila sestavljala bodisi v nekem podjetju v Mariboru (ki se je umaknilo), na neki lokaciji v Slovenski vasi na nekdanjem vojaškem območju blizu meje z Republiko Hrvaško, kot tretja možnost pa naj bi bili ponujeni kar prostori Sistemske tehnike. Ob ponudbi Rotis ni imel ne kapacitet ne pogodb, da bi to lahko delal. Izbran pa je bil kot pogodbeni partner za obrambni posel stoletja. Sprašujemo se: Zakaj?

M. N.