General Rudolf Maister je v noči na 23. november 1918 razorožil nemško zeleno gardo in jo izgnal iz Maribora. To pogumno dejanje je po mnenju predsednice republike Nataše Pirc Musar pomembno vplivalo na tok zgodovine našega naroda v 20. stoletju.

Omenila je državno proslavo, s katero so se v sredo Maistru in njegovim borcem poklonili natanko 105 let po tem. "Bila je uvod v praznično Maistrovo leto 2024, v katerem bomo obeležili 150-letnico njegovega rojstva in 90-letnico njegove smrti. Celoletna obeležitev bo priložnost, da skupaj počastimo njegovo voditeljstvo in dediščino, ki je polna ljubezni do domovine in umetniškega izraza, zaznamovanega z mečem in peresom," je zapisala v poslanici predsednica republike. Ob tem je dodala: "General Maister je vedel, za kaj se je boril: za svobodo in mir, za slovenstvo."

"Ko prebiram njegove pesmi, čutim, da je njegovo pero nosilo breme mečev, ki so po Evropi sejali smrt. Ob vsem dogajanju po svetu, v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, mi globoko v srce zarežejo verzi iz njegove pesmi Mati," je Nataša Pirc Musar še navedla v poslanici in poudarila, da si srčno želi, da bi "materam in očetom povsod po svetu prihranili bridke solze izgube, otrokom pa negotovo prihodnost. Da bi njihova peresa zanosno vodili optimizem in načrti za prihodnost, ne pa bremena napak, ki jih ponavljamo iz generacije v generacijo. To si naši otroci zaslužijo."

Golob: Ciljev ne moremo doseči in težav ne rešiti, če ne delamo skupaj

V generalu Rudolfu Maistru danes vidimo zgled in sledimo vrednotam, s katerimi so naši predniki zagotovili naš obstoj, kulturo in jezik, je poudaril premier Robert Golob. "Znanje, svoboda, sodelovanje in solidarnost so temelj naših ukrepov in načrtov. Svojih ciljev pa ne moremo doseči in težav ne moremo rešiti, če ne delamo skupaj," je dodal v poslanici ob državnem prazniku.

Spomnil je še, da se danes spominjamo generala trdnega značaja in neomajnih prepričanj. Po njegovih besedah je bil Maister velik domoljub, ki je pred 105 leti v Mariboru postavljal zgodovinske mejnike boja za svobodo in s svojimi borci pogumno in neustrašno razorožil nemško varnostno stražo. Skupaj s številnimi učitelji, izobraženci, razgledanimi in zavednimi ljudmi je generacijam prenašal znanje, etiko in vedenje o svobodi, je zapisal Golob.

"Dan Rudolfa Maistra, vojaka, ki je bil tudi pesnik, nas obvezuje, da generacijam za nami zagotovimo takšno življenje, da bodo znali izkoristiti priložnosti in se bodo znali odločiti tako, kot je prav," je še dodal v poslanici.

Osrednja proslava v Mariboru

Osrednja državna proslava je bila v sredo v Mariboru, slavnostni govornik, podpredsednik vlade Luka Mesec (ki je nadomeščal premierja Roberta Goloba), pa je v nagovoru poudaril, da je Maister Slovencem dal pomembno lekcijo – da se nam svoje majhnosti ni treba bati.

Dejal je, da je prav, da se "spomnimo na drznost in upor svojih prednikov, na njihovo državotvornost in razsodnost ter konec koncev na težke čase, še bistveno bolj, kot so naši, v katerih so živeli in kljubovali neizprosnim silam zgodovine".

Dodal je, da moramo s solidarnostjo "narediti vse, kar je v naši moči, da bosta varnost in stabilnost, ki ju uživamo v Sloveniji, čim prej zagotovljeni tudi Palestincem in Ukrajincem". Posebej je Mesec omenil tudi Maistrovo ženo Marijo, ki je s humanitarnim delom v Mariboru pomagala revnim, kot predsednica Mariborskega ženskega društva pa zahtevala volilno pravico za ženske.

Urška Klakočar Zupančič: Njegova predanost narodu in delo ostajata vir navdiha

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je v poslanici ob prazniku zapisala, naj Maistrovo delo in predanost lastnemu narodu "ostajata kot vir navdiha za ohranjanje slovenske identitete in svobode". Spomnila je, da je Maister pred 105 leti "v zadnjih vzdihljajih prve svetovne vojne v odločilnem trenutku tik pred prevzemom nemško-avstrijskega poveljstva v Mariboru stopil v ospredje in z neverjetno odločnostjo postal legendarni osvojitelj in branitelj naše severne meje".

"S svojo neustrašno vojsko braniteljev slovenskega ozemlja je brez enega samega izstreljenega naboja in človeških žrtev razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Pozneje je svoje poslanstvo še nadaljeval; tudi na širšem štajerskem območju je uveljavil ljudsko voljo in tako dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo," je poudarila.

Maistrova dejanja je označila za dejanja prvovrstnega zgodovinskega pomena za obstoj takratne jugoslovanske države in današnje samostojne Slovenije. "Kljub dejstvu, da so bila njegova dejanja in hrabrost njegovih soborcev za severno mejo v času po drugi svetovni vojni skoraj pozabljena, so mnogi slovenski umetniki kasnejšega časa prepoznavali in priznavali veličino njegovih dejanj ter ustvarjanja. Upodobili so ga slikarji in kiparji, o njem so pisali pisatelji, njegovo poezijo so uglasbili znani slovenski skladatelji, o njegovih največjih življenjskih trenutkih so bili posneti filmski dokumentarni zapisi ter razstavljene številne razstave," je zapisala.

Pozvala je, da naj njegovo delo in predanost lastnemu narodu ostajata kot vir navdiha za ohranjanje slovenske identitete in svobode, njegova karizmatičnost, s katero je pritegnil množico v boj za slovensko ozemlje, ter neustrašna odločnost pa naj nam bosta v pomoč za lastno kritiko, kakšna je naša narodna zavest.

"Naj nam bo današnji dan v opomin na njegovo dediščino in naj nas spodbuja k spoštovanju vrednot, za katere se je general Rudolf Maister tudi boril," je še dodala.

Poklon Maistru tudi v Kranju

Generalu Rudolfu Maistru in borcem za severno mejo so se poklonili tudi v Kranju, kjer je Maister s svojo družino preživel sedem mladostniških let. Kot je poudaril kranjski podžupan Janez Černe, se danes spominjamo Maistrovega junaštva, odločnosti in predanosti narodu.

Maister je, kot je poudaril Černe, s svojimi dejanji in vizijo postavil temelje za našo svobodno državo. "Boril se je za svobodo in prav je, da se večkrat spomnimo, da nekoč svoboda ni bila samoumevna, zato spoštujemo to, kar imamo," je spomnil Černe. Kot je dejal, sta se čas in prostor zelo spremenila, a vrednote, za katere se je boril Maister, so ostale iste.

Maister ni bil le vojak in general, temveč tudi pesnik, pisatelj in krajinski slikar, predvsem pa zavedni Slovenec. Njegovo življenjsko pot in borbo za to, da je po razpadu avstro-ogrske monarhije velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo, je opisal predsednik Društva general Rudolf Maister Kranj Roman Nahtigal.

"Brez njega in njegovih dejanj bi slovenska zgodovina zanesljivo potekala drugače. Maribor bi bil v avstrijskih rokah, Prekmurje pa v madžarskih," je poudaril Nahtigal in pojasnil, da je bil nacionalni obstoj slovenskega naroda ob koncu prve svetovne vojne še bolj ogrožen kot v avstro-ogrski monarhiji. Najpomembnejše vprašanje za slovenski narod je bilo, kje bo potekala meja.

Kot je dejal Nahtigal, se je treba ob dnevu Rudolfa Maistra pokloniti tudi vsem prostovoljcem, ki so se borili za severno mejo.

Poklonili se mu bodo tudi v Kamniku in Ljubljani

Generalu Maistru in njegovim borcem se bodo poklonili tudi v rojstnem Kamniku in v Kranju, državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec pa bo popoldne z delegacijo položil venec k Maistrovemu spomeniku pred ministrstvom za obrambo v Ljubljani.

Rudolf Maister (1874–1934) je s svojimi borci ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. Bil je tudi pesnik, slikar in velik ljubitelj knjig.

Dan Rudolfa Maistra, 23. november, je od leta 2005 slovenski državni praznik, ki pa ni dela prost dan. Letos je vlada prihajajoče leto (2024), ko bo 150. obletnica rojstva in 90. obletnica Maistrove smrti, razglasila za leto generala Rudolfa Maistra.