Poletne šolske počitnice največkrat povezujemo z morjem, premalokrat pa se zazremo v realnost, da mnogi slovenski otroci morja ne vidijo morda do konca osnovnošolskega izobraževanja. Ravno zaradi tega je projekt Pričarajmo nasmeh, ki letos praznuje 20-letnico obstoja, tisti, zaradi katerega raste število otroških nasmehov in poletnih zgodb. Debeli rtič, ki je najbolj znan po mladinskem zdravilišču in letovišču, že leta in leta ostaja priljubljena poletna destinacija za mnoge na novo osvojene poletne veščine in spomine.

"Otrok, ki si ne morejo privoščiti poletnih počitnic na morju, je zagotovo še veliko več kot 500. Te morda najbolj žalostne družinske zgodbe so velikokrat prezrte, o njih se ne govori, tudi same družine, ki jih občutijo, prej prevevata sram in velika žalost, kot da bi to izpostavljale," je razkrila predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž. "Merilo izbire otrok, ki si tovrstne počitnice zaslužijo, je prepuščeno območnim združenjem Rdečega križa, ki jih je skupno 56. Tam se pogovorijo tako s centri za socialno delo kot tudi osnovnimi šolami. Običajno otroke predlagajo ravno šole, ki pripravijo nabor osnovnošolcev. Velikokrat se namreč zgodi, da starši ravno teh otrok, ki živijo v izrednem pomanjkanju, niti ne poznajo poti pomoči in ne vedo, kam in kako se obrniti. Tako da tukaj prvi korak pomagajo vzpostaviti že pedagogi in psihologi v šolah. Nato se seveda preko centrov za socialno delo opravijo dodatni vpogledi in merila. Starši so pa seveda tisti, ki se skupaj z otroki nato odločijo za ta korak in obliko pomoči, ki je enotedensko strokovno vodeno letovanje, kjer osnovnošolce čakajo mnoge kreativne in izobraževalne delavnice ter predvsem prijetno poletno druženje s sovrstniki. Opažamo, da je v Sloveniji zelo veliko enostarševskih družin z več otroki, in ravno ti morja ne bi videli brez te humanitarne akcije."

Kot je povedala Ana Žerjal, vodja mladinskega zdravilišča in letovišča Debeli rtič, letovišče obiskujejo predvsem otroci, stari od sedem do 13 let. "Ti, ki prihajajo iz socialno deprivilegiranih okoliščin, imajo najprej preizkus plavanja. Ugotavljamo namreč, da kar tretjina otrok ne zna plavati ali zelo slabo plava, in zato imajo pri nas strokovno vodene plavalne tečaje. Tako v morju in bazenu s slano vodo osvajajo plavalne veščine, seveda pa so ves dan razporejene tudi druge delavnice. Poudarek je na socialnih igrah in vsebinah, tudi umetniških in ročnih spretnostih. Poskrbljeno je pa tudi za prijetno druženje, večerne zabave, izlete z ladjico in večerna kopanja ob bazenu s slano vodo. Še zanimivost, ki se je držimo na Debelem rtiču in ki je dandanes že kar posebnost: pri nas osnovnošolci v času letovanja ne uporabljajo mobilnih telefonov. Ohranjamo namreč osnovno nit poletnih letovanj, kjer je poudarek na druženju, aktivni udeležbi v sedanjosti, in ne umiku med zaslone."

V času našega obiska so se otroci prve izmene, v kateri je 113 otrok iz Koroške, Notranjske, Zgornje Savinjske doline in Šaleške doline, udeležili koncertne zabave s Čuki. Kot so povedali, so prispeli v soboto, tako da so prvi dnevi že za njimi in so se med seboj že spoznali.

Vzgojiteljica in animatorka Ana nam je razkrila, da program temelji na zabavi in veselju. "Program delavnic zajema različne vodne igre v morju in v bazenu, sicer pa so vsak dan tri različne delavnice dopoldne in tri popoldne. Prijavijo se en dan prej. Veliko je zanimanja za športne igre, predvsem nogomet, ki ga z veseljem igrajo tudi dekleta. Potem so tukaj še ročne spretnosti, slikanje na platno, modeliranje; poskušamo tudi upoštevati njihove želje. K počitku ležejo ob 22. uri, še prej pa jih čaka priljubljena večerna zabava, ki je vsak dan drugačna. Vse od kina pod zvezdami, večernega kopanja ob bazenu z morsko vodo, diskozabave, karaok in podobno."

Po rajanju s Čuki smo za vtise o letovanju vprašali še nekaj otrok. "Najbolj všeč sta mi plavanje in potapljanje, pa da nam vzgojitelji izpolnijo željo, če imamo kakšno idejo, kaj bi še počeli," pravi Marcel iz Razborja pod Uršljo Goro. Matic iz Selovca nadaljuje: "Voda je super topla, najbolj všeč so mi vodne igre, kjer zmagovalec dobi nagrado." Naja iz Zavodenj pri Šoštanju je navedla nova prijateljstva: "Všeč mi je, ker vedno najdeš nekoga za družbo, ali pri delavnicah, ali pri kosilu ali potem pri sprehodu zvečer." 11-letna Žana iz Ilirske Bistrice je navdušena nad vzgojitelji: "Zelo so prijazni, razdeljeni smo v različne skupine, in če imamo kakšno željo, se vedno da vse zmeniti. Mogoče ne dobimo tega takoj, ampak potem naslednji dan pa skoraj vedno že vse uredijo." Hana iz Velenja je to misel samo še nadaljevala: "Ja, vzgojitelji niso strogi, sem pričakovala, da bodo bolj, glede na to, da smo včasih kar divji. Moramo jih poslušati in se držati urnika, ampak se vse lepo dogovorimo." Metsli, ki je štiri leta preživela v Mehiki, je navdušena nad hrano: "Vsa hrana je res super. Dobimo tudi sladoled in limonado. Pa všeč mi je, ker voda v morju in v bazenu ni mrzla. Včasih sem že plavala v morju, pa je bilo veliko bolj mrzlo kot tu na Debelem rtiču."

Ideja za projekt je nastala pred 20 leti v mislih Tanje Tuš. Poskusno so tako prvo leto na letovanje odpeljali 200 otrok, pozneje pa so jih povečali na 500, kar je številka, ki je do letošnjega 20. jubilejnega leta ostala nespremenjena in sinonim za Pričarajmo nasmeh na Debelem rtiču. Andraž Tuš, ki je pred nekaj leti tudi prevzel vodenje družinskega podjetja Engrotuš, je posebej poudaril: "Glavno poslanstvo tega projekta ni samo pričarati nasmeha otrokom, ampak je tudi spodbuditi druge, da sledijo našemu poslanstvu, da razsajamo to sočutje tudi med vse druge v Sloveniji in v svetu. Dobrodelnost ima veliko pozitivno konotacijo, ker če srečo in dobroto deliš, se samo množi. Želimo si še več visokih jubilejev in da se ravno ti otroci, ki so tukaj na letovanju čez leta vračajo nazaj, morda kot animatorji in soustvarjalci ter predvsem ljubiteji morja."