Junija je bilo na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije prijavljenih več kot 116.000 ljudi. Zadnja leta se to število le še povečuje, čeprav je na mesečni ravni mogoče zaznati bežen upad registriranih brezposelnih. Tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj opozarja, da še ni pričakovati opaznega izboljšanja.

To menijo na zavodu za zaposlovanje, ki so v zadnjih mesecih zaznali upad ponudbe za nova delovna mesta. Nekaj je k temu zagotovo prispevala nova zakonodaja, ki delodajalcev - razen javnega sektorja in podjetij v večinski lasti države - ne obvezuje več, da objavljajo prosta delovna mesta na straneh zavoda.

Ponudbe za nižjo izobrazbo
A tisti, ki to še vedno počnejo, iščejo predvsem delavce z nižjo in srednjo poklicno izobrazbo. Takšnih je bilo kar 40 odstotkov vseh ponudb za delo, velik delež (28 odstotkov) pa so obsegale ponudbe za delavce brez izobrazbe. Torej je bilo dve tretjini delovnih mest v juniju za delavce z izobrazbo, nižjo od srednje strokovne in splošne izobrazbe, pojasnjujejo na Zavodu za zaposlovanje RS.

Največkrat so zanimiv oglas našli delavci s področja gradbeništva (zidarji, tesarji, delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah, izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji, pleskarji), kovinarske industrije (varilci, orodjarji, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij), vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, čistilci, delavci za preprosta dela pri predelovalnih dejavnostih. Na področju storitev so delodajalci iskali prodajalce, kuharje, natakarje, na višjih stopnjah zahtevnosti znanja pa komercialne zastopnike za prodajo in strokovne sodelavce za zdravstveno nego.

Poletni meseci so čas večje ponudbe sezonskih del. Čeprav zavod ne zbira podatkov, ali gre pri ponujeni zaposlitvi za začasno sezonsko delo, pa njihova statistika pokaže, da se je v zadnjem času povečalo zaposlovanje v predelovalnih dejavnostih, kmetijstvu in gostinstvu.

Posle si skušajo pridobiti sami
Vse več je tudi samozaposlitev. Če na trgu ni zanje primernega delovnega mesta, se predvsem tisti med 30. in 40. letom odločijo za pot samostojnega podjetnika. Od januarja do junija letos se je iz evidence zaradi samozaposlitve odjavilo 2.183 ljudi, v istem obdobju pa je bilo dodeljenih 1.687 subvencij za samozaposlitev.

Na zavodu pravijo, da si posel skušajo poiskati predvsem v trgovini, posredništvu pri prodaji, frizerstvu in kozmetičnih storitvah, gostinstvu, vožnji taksijev in tovornjakov, organiziranju predšolske vzgoje, izpopolnjevanjih, športnih dejavnostih, pa tudi v gradbeništvu.

Vlada spodbuja zaposlovanje mladih
Če je med samozaposlenimi prejemniki subvencij 40 odstotkov starih med 30. in 39. letom, se mlajši manj pogumno podajo na to pot. V tem letu so predstavljali 25-odstotni delež tistih, ki so prejeli subvencije. Se pa z zaposlovanjem mladih do 30. leta in prvih iskalcev zaposlitve intenzivneje ukvarja vlada. Pripravila je zakon - ta je že dobil zeleno luč v državnem zboru -, ki predvideva olajšave za delodajalce, če bodo za nedoločen čas zaposlili mlajšega od 30 let. Za prvi dve leti bodo oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti.

Po izteku subvencije večkrat izguba službe
Podobne spodbude so bili delodajalci deležni že zdaj v okviru programov Prvi izziv in Zaposli.me. Na podlagi javnega povabila Prvi izziv, ki se je končal konec leta, so bile podeljene subvencije za zaposlitev 2.885 brezposelnih mladih do 30 let.

Tudi če so delodajalci v okviru projekta Zaposli.me zaposlili mladega iskalca zaposlitve, ki je bil na zavodu prijavljen šest mesecev, so prejeli subvencijo. Od januarja do junija letos je bilo v program Zaposli.me vključenih 711 brezposelnih mladih do 30 let in 400 iskalcev prve zaposlitve. A marsikdaj delodajalci subvencijo izkoristijo, zaposlenega pa po preteku predpisanega obdobja vrnejo nazaj na trg dela. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je namreč zaposlitev obdržalo med 40 in 50 odstotki udeležencev tega programa.