Delodajalska združenja so prejšnji teden v znak protesta zaradi kršitev pravil o delovanju ESS-ja na predsednika vlade naslovila protestno pismo, v katerem so poudarila, "da sta najbolj eklatanten primer kršenja obravnavanje in sprejemanje zakonodajnih predlogov na vladi in v DZ-ju povsem mimo ESS-ja".

"Način in odnos, kot ga predstavniki vlade kažejo do socialnega dialoga, je povsem nesprejemljiv in onemogoča kakršen koli resen socialni dialog," so zapisali. Ob tem so kritični, ker se tudi v tem mandatu dogaja, da vladna stran na sejah ESS-ja ne zagotavlja sklepčnosti ali je ta na meji. Resorni ministri oz. predlagatelji zakona pogosto niso prisotni.

"Zato upravičeno dvomimo o iskreni želji vlade po kakovostnem socialnem dialogu, iskanju kompromisov in doseganju čim širšega konsenza o predlaganih zakonodajnih rešitvah," so navedli.

Premierja Roberta Goloba so pozvali, naj se osebno udeleži petkove seje in pojasni, "ali namerava vlada v prihodnje spoštovati pravila ESS-ja". Premier se je opravičil, zato je slišati, da delodajalcev v petek ne bo na seji, kar pomeni, da bo ESS nesklepčen. K spoštovanju pravil socialnega dialoga sicer pozivajo tudi sindikati.

Zapleti pri delovnih razmerjih

Zapletlo naj bi tudi pri načrtih glede usklajevanja osnutka novele zakona o delovnih razmerjih. Danes zvečer bi morala na to temo zasedati posebna pogajalska skupina ESS-ja, v petek pa vsi člani ESS-ja, a je bil današnji sestanek preklican, prav tako se osnutek ni uvrstil na dnevni red.
Minister za delo Luka Mesec naj bi se sestal s predstavniki delodajalcev in sindikatov. Vsi naj bi že videli zadnji osnutek novele, ki velja za malo delavsko ustavo.

Prvi naj bi se zavzemali, da bi v njem ostale le rešitve, vezane na evropski direktivi, ki ju je treba prenesti v pravni red, z drugimi interesnimi vprašanji pa bi počakali, saj da za gospodarstvo prinašajo le nove obveznosti, koristi pa nobenih. Bojijo se tudi novih administrativnih ovir.

Drugi medtem želijo, da iz osnutka, v katerem naj ne bi bilo sprva predvidenih obvezne božičnice in dodatka za sobotno delo, ne bi izpadlo nič drugega več, saj da bo sicer novela, ki je bila sprva mišljena kot mini reforma trga dela, povsem osiromašena.

V trenutnem osnutku naj bi bile torej vključene rešitve iz dveh evropskih direktiv, med drugim gre za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in dodatnih pet dni oskrbovalnega dopusta, ki pa bi lahko bil neplačan, saj da ga država ne more kriti, delodajalci pa tega stroška ne morejo prevzeti.

Poleg tega so predvideni še možnost 30-urnega polnega delovnika, ki so ji ta teden glasno nasprotovali obrtniki, dodatno omejevanje agencijskega dela in dodatna zaščita delavskih predstavnikov.

Po najnovejši neuradni časovnici naj bi šel osnutek novele v petek v medresorsko usklajevanje, v torek ali sredo naj bi bil javno objavljen, 7. julija pa naj bi bil na vladi. To naj bi bil namreč skrajni rok, da se Slovenija izogne plačilu kazni zaradi neuvedbe evropske zakonodaje.