A medtem ko detektivi pravijo, da dokazi, ki jih pridobivajo osebe brez licence, na sodišču niso veljavni, na Inšpektoratu za notranje zadeve poudarjajo, da trenutno veljavna zakonodaja detektivom ne daje ekskluzivne pravice opravljati kakršne koli naloge, navedene v 26. členu Zakona o detektivski dejavnosti.

"Dejstvo je, da so se v praksi pojavile različne fizične in pravne osebe, ki so v okviru poizvedovalne dejavnosti opravljale določene aktivnosti, kot so na primer vročanje različnih pisanj, kontrola bolniškega staleža in podobno," je povedal predsednik Detektivske zbornice Slovenije Miha Dvojmoč. Na inšpektoratu za notranje zadeve pa pojasnjujejo, da lahko nadzor morebitnih zlorab glede prevoza na delo ali bolniške odsotnosti izvajajo detektivi pa tudi druge osebe.

Kdo lahko preverja morebitne zlorabe bolniške odsotnosti?
Ne le morebitne zlorabe bolniške odsotnosti, tudi zlorabe nadomestil glede prevoza na delo ali z dela lahko poleg detektivov preverjajo tudi druge osebe. "Osebe, ki so pooblaščene oziroma imajo pogodbeno razmerje in so strokovno usposobljene ter imajo registrirano poizvedovalno dejavnost, lahko izvajajo nadzor bolniškega staleža," pojasnjuje glavni inšpektor Inšpektorata RS za notranje zadeve Mitja Perko. To so lahko tako pravne osebe kot posamezniki v podjetju, ki jih za to delo pooblasti delodajalec. Perko dodaja, da to ne velja za zaposlene v javnem sektorju. "V javnem sektorju pa lahko to nalogo delodajalec zaupa zgolj in samo detektivom, v zasebnem je zadeva bolj prosta, tam lahko delodajalec pooblasti tudi osebe, ki niso zgolj detektivi."

Odžiranje kruha detektivom
Miha Dvojmoč pravi, da si za spremembo detektivske zakonodaje prizadevajo v prvi vrsti zaradi zaščite naročnikov detektivskih storitev. Najbolj problematično pa je po njegovih besedah področje vpogledov v evidence in zbirke podatkov. Detektivka Mateja Šober Ažman pravi, da gre za velik problem, ki ga je treba čim prej rešiti. "Smatram, da je to zelo nestrokovno, to je velik problem, ker so to osebe, ki niso varnostno preverjene. Predstavljajte si, da vas preverja kriminalec, zbira podatke o vas, vprašanje pa je, kaj s temi osebnimi podatki potem počne." Dejstvo je, da so detektivi lahko le slovenski državljani z najmanj sedmo stopnjo izobrazbe, biti morajo varnostno preverjeni in opraviti ustrezne izpite. "Detektivi smo stalno pod nadzorom ministrstva za notranje zadeve in same detektivske zbornice. Tu pa gre tudi za verodostojnost pridobljenih dokazov, ki jih pridobijo osebe brez licence. Na sodišču potem to največkrat pade," dodaja Šober Ažmanova.

Inšpektorat ne nadzira le detektivov
Na inšpektoratu za notranje zadeve poudarjajo, da njihovi inšpektorji redno, na podlagi prijav ali pa po uradni dolžnosti, opravljajo inšpekcijske nadzore tudi pri osebah, ki oglašujejo opravljanje detektivske dejavnosti ali pa imajo v poslovni register vpisano poizvedovalno dejavnost. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik ob tem dodaja, da ne drži, da bi dokazi, ki jih pridobijo osebe brez detektivske licence, na sodišču ne bi bili upoštevani. "Imeli smo primer, ko je delodajalec slikal zaposlenega, ki je v službi spal. Po več opozorilih ga je slikal, in to je zdržalo na sodišču. Načeloma pa drži, da imajo detektivi tudi eksplicitno pravico fotografiranja posameznikov na javnih površinah." Informacijska pooblaščenka, ki nam je povedala, da se število prijav v zvezi z detektivskimi agencijami močno zmanjšuje, trenutno denimo ne obravnavajo niti ene, dodaja, da tudi za detektive obstajajo omejitve. "Zasledovati detektivi ne smejo. To je prepuščeno samo policistom, ki lahko edini izvajajo prikrite preiskovalne ukrepe, kamor sodi tudi zasledovanje."

Na ZZZS-ju iz leta v leto več nadzorov bolniških odsotnosti
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki nadzor nad bolniškimi odsotnostmi, daljšimi od 30 dni, vrši na zahtevo imenovanih zdravnikov zavoda, ima za to zaposlene tri laične nadzornike. Število nadzorov se iz leta v leto povečuje, ugotovljenih kršitev pa je vse manj: leta 1994, ko so opravili 1304 nadzore, so kršitve ugotovili kar v četrtini primerov, leta 2016 pa v skoraj 3.500 nadzorih le v šestih odstotkih primerov. Kot pojasnjuje Nina Pirnat, direktorica področja za odločanje o pravicah in medicinskih pripomočkih pri ZZZS-ju, nadzorniki preverjajo, ali osebe, ki prejemajo nadomestilo za bolniško odsotnost, upoštevajo navodila zdravnika. "Nadzornik jih obišče izključno na domu in pogleda, ali ta oseba ravna v skladu z navodili, nobenega zasledovanja ali iskanja po terenu ni." Odvisne od teže ugotovljenih kršitev so tudi sankcije, ki jih sprejme zavod. "Prekinitev bolniškega staleža, predlog za delo v skrajšanem delovnem času, v najbolj ekstremnih primerih, ki pa so redki, pa vrnitev nadomestila oziroma zadržanje izplačila nadomestila."

Zlorabe v javnem sektorju
Preverili smo, koliko se k detektivskim storitvam zatekajo na ministrstvih in javnih zavodih. Na Uradu za intelektualno lastnino so zaradi suma zlorabe bolniške odsotnosti doslej enkrat naročili detektivske storitve in zanje odšteli skoraj 2000 evrov, zlorabe pa niso mogli dokazati. Ministrstvo za okolje in prostor je leta 2016 naročilo dva nadzora zaradi suma zlorabe pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Kršitev ni bilo, strošek za detektivske storitve je znašal okoli 3.600 evrov. Zaradi suma zlorabe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo ali z dela pa je detektivske storitve leta 2013 naročilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: detektiv je v primerih dveh zaposlenih potrdil zlorabe, dvema uslužbencema so vročili izredno odpoved delovnega razmerja, ki je že pravnomočna.

Kdaj detektiv, ki raziskuje nezvestobo v partnerskem odnosu ali bolniško odsotnost zaposlenih, pregloboko poseže v vašo zasebnost? Kje je meja? In kako daleč lahko gredo zaposleni v podjetju, ki jih nadrejeni pooblastijo za nadzor nad sodelavci? Oddajo Koda si lahko ogledate na spodnji povezavi.