V Svetovalnici se namreč večkrat srečujejo s primeri, ko delavci zaradi zamujanja s plačami ali drugih razlogov želijo izredno odpoved delovnega razmerja, pa jih delodajalci ne odjavijo. "Delavec, ki ga delodajalec ne želi odjaviti, mora sprožiti postopek ugotavljanja lastnosti zavarovanca, ki traja tedne in tedne," opozarja Goran Lukić. V tem času delavec ne more uveljavljati svojih pravic, zlasti do denarnega nadomestila, saj je formalno še zaposlen.

"Imamo primere, kjer so delavci sklenili pravnomočne poravnave ali pa so že prejeli pravnomočno sodbo, vendar Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tega ne upošteva takoj, temveč sproži svoj postopek, ki traja več tednov," pa primere iz prakse navaja Goran Zrnić iz Svetovalnice za migrante. "Celoten postopek z zakonsko določenimi roki, v katerih lahko delodajalec poda ugovore, traja okoli tri mesece," še dodaja Zrnić.

Po poravnavi še sedem mesecev čakanja
"Imamo primer delodajalca, ki je s ponarejenim podpisom odjavil delavca, ta pa je sprožil tožbo. V okviru tožbe sta sklenila sodno poravnavo, v kateri sta se dogovorila, da mora delodajalec vrniti zapadla plačila in da delavcu uredi status zavarovanca za tisto obdobje, ko ga je nezakonito odjavil. Celoten postopek traja že pet mesecev, do končne odločbe ZPIZ-a pa bo minil še kak mesec ali dva." Zrnić ob tem navaja, da tak delavec v tem času nima pravic do nadomestila in je prepuščen samemu sebi.

Zrnić sicer ne razume, zakaj bi delodajalec imel interes, da delavca ne odjavi, domneva pa, "da gre za strah, da bi izredna odpoved vzbudila pozornost institucij nadzora". Po njegovem mnenju sicer k nepoštenosti delodajalcev veliko prispevajo pomanjkljiv nadzor in šibke oziroma neobstoječe sankcije. "Če pol leta ne plačuje prispevkov, delavcu ne plačuje, se ne zgodi nič, tako ali tako pa ima delodajalec možnost delavca odjaviti za nazaj."

"Od institucij pričakujemo več človečnosti"
Način odjavljanja delavcev iz sistema zdravstvenega in preostalih zavarovanj v praksi, kot smo že poročali, omogoča številne zlorabe. Nepošteni delodajalci tako v praksi delavce brez njihove vednosti odjavljajo tudi s ponarejenimi podpisi na sporazumni prekinitvi delovnega razmerja. Nadzor nad ustreznostjo odjav pa si pristojne institucije podajajo druga drugi, kar je, kot smo že poročali, voda na mlin goljufom.

Nesorazmerje med tem, kaj lahko počne delavec in kaj delodajalec, je najbolj problematično, ocenjuje Lukić in dodaja, da se pristojne institucije v takšnih primerih vselej ogradijo s stališčem, da izvajajo zakon. "Mi tu pričakujemo več človečnosti od institucij, ki se teh težav gotovo zavedajo."

Sistemskih sprememb ni na vidiku
Zavod za zaposlovanje bi sicer lahko samostojno ugotavljal, da delavec ni več v delovnem razmerju ne glede na prijavo v sistemu zavarovanj. "V praksi pa je pri komunikaciji z institucijami treba večkrat vztrajati, da se kar koli doseže," navaja Lukić. Zrnić pa ob tem navaja primer iz prakse, ko so iz zavoda za zaposlovanje delavca, ki je bil še prijavljen, najprej napotili na ZPIZ, da zadevo uredi.

Da je sistem odjavljanja delavcev iz sistema zavarovanj problematičen, je opozoril tudi inšpektorat za delo, ki je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pozval k ustreznim spremembam zakona. A kot smo že poročali na MMC-ju, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ne pripravlja nobenih sprememb zakonodaje na tem področju, saj na ministrstvu ocenjujejo, da ima delavec v takšnih primerih dovolj pravnih možnosti za uveljavljanje svojih pravic.

Več v priloženem prispevku Jelene Aščić.