Zgodbe, kjer delodajalec s ponarejenim podpisom na sporazumni prekinitvi delovnega razmerja preseneti delavca v času bolniškega dopusta in ga na tak način brez njegove vednosti odjavi iz zdravstvenega in drugih socialnih zavarovanj, so v praksi vse prej kot neobičajne, o čemer smo že poročali. Pristojne institucije sicer v prvi vrsti poudarjajo, da je zakonska ureditev ustrezna, da bi preprečila tovrstne zlorabe in kršitelje ustrezno sankcionirala, a samo izvajanje zakonskih določb v praksi ni tako učinkovito.

ZPIZ: Za odjave pristojen ZZZS
Zakon o o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja sicer določa, da je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) pristojen za nadzor evidenc zavarovancev, zato smo se z vprašanji, kje se pojavljajo sistemske težave, ki omogočajo zlorabe, najprej obrnili nanje. A so nas na hitro odslovili in preusmerili na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Šele po našem vztrajanju, da bi kot organizacija s specifičnim poslanstvom morali imeti vsaj strokovno mnenje o tem, kje se v praksi zalomi, in ne zgolj prelagati problematike na ZZZS, so nam pojasnili, da lahko zavod po zakonu za izvajanje posameznih nalog pri vodenju evidenc pooblasti drug zavod ali službo. Tako je za prijave v zavarovanje, odjave in prijave sprememb podatkov pristojen ZZZS.

"Zakon je jasen, zlorab ne bi smelo biti"
Poleg tega so na ZPIZ-u prepričani, da se zlorabe ne bi smele dogajati, saj je zakon dovolj jasen pri opredelitvi načina odjavljanja, kjer mora delodajalec poleg odjavnega obrazca (obrazec M-2), priložiti tudi ustrezna dokazila, kot je redno ali izredno odpoved pogodbe oziroma sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. “Predpisi in navodila uslužbencem ZZZS-ja natančno določajo dokazila in ravnanje ob sprejemu odjave iz zavarovanja in se zlorabe, na katere opozarjate, ne bi smele dogajati.”

Da je posebna težava pri zlorabah tudi odjavljanje delavcev za nazaj, so že pred časom opozorili v Svetovalnici za migrante, kjer so izpostavili primer delodajalca, ki je delavca neupravičeno odjavil za kar 20 mesecev nazaj. Po mnenju ZPIZ-a je tudi v določanju rokov zakon jasen in določa osemdnevni rok za odjavo delavcev ter petnajstdnevni rok, v katerem mora delodajalec delavcu izročiti kopijo odjave iz zavarovanja. Če tega ne stori, se kaznuje z globo od 750 do 2.000 evrov.

Ministrstvo: Zakonodaje ne bomo spreminjali
Na problematiko odjavljanja delavcev za nazaj in možnosti zlorab je v svojem zadnjem letnem poročilu opozoril tudi inšpektorat za delo in ministrstvu predlagal spremembo zakonodaje. Na ministrstvu za delo so nam sicer odgovorili, da trenutno ne izvajajo aktivnosti za spremembo zakonodaje s tega področja. Tudi na ministrstvu sicer poudarjajo, da je postopek odjave zakonsko urejen s pripadajočimi roki in predvidenimi globami za kršilce. “Popolnost in pravilnost podatkov v matični evidenci je namreč izjemnega pomena za nemoteno priznavanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja,” so zapisali na ministrstvu in nas za podrobnejša pojasnila o spornih praksah napotili na ZZZS.

A na ministrstvu ob tem opozarjajo, da gre pri odjavi iz evidence, kljub vsemu zgolj za spremembo v zbirki podatkov. "Zavarovalno razmerje preneha z dnem prenehanja delovnega razmerja in ne z dnem odjave iz zavarovanja." V praksi to pomeni, da delodajalec, ki prinese sporazumno odpoved delovnega razmerja s poljubnim datumom, dokaže, da je zavarovalno razmerje prenehalo na ta datum. Osemdnevni rok pa pomeni zgolj prekršek s pripadajočo globo, ki je nižja od morebitnih neplačanih prispevkov za več mesecev.

ZZZS: Zakonitosti odjave ne moremo preverjati
Na to opozarjajo tudi na ZZZS-ju, ki je po navedbah ZPIZ-a pristojen za odjavo iz sistema zavarovanj. "Delodajalec mora sicer odjavo vložiti v roku osmih dni od datuma, ko je pogodba prenehala veljati, vendar če tega ne stori v tem roku, to ne pomeni, da odjave sploh ne sme vložiti," pojasnjujejo na ZZZS-ju in dodajajo, da "zakonske določbe, po kateri ZZZS za nazaj ne bi smel prejeti odjave, ni".

Še več, na ZZZS-ju dodajajo, da ne morejo preverjati zakonitosti delovnega razmerja. "Če je bila odpoved dana nezakonito, je za to določeno sodno varstvo, zato tudi nismo ugotovili nobenega neupravičenega odjavljanja delavcev." To v precejšnji meri pojasnjuje tudi brezbrižnost goljufov, ki se pri ponarejanju podpisov na sporazumni odpovedi delovnega razmerja sploh ne trudijo posnemati izvirnega podpisa.

Prijavo nadzoruje inšpektorat, odjavo pa ZZZS
Dodatno težavo pri primerjanju morebitnih ponarejenih podpisov pa je mogoče razbrati tudi iz odgovorov ZPIZ-a: "Nadzor nad izročitvijo kopije prijave opravlja inšpektorat za delo, nadzor nad izročitvijo kopije odjave pa ZPIZ kot prekrškovni organ." Tako je nadzor nad podpisano pogodbo in morebitno odjavo s ponarejenim podpisom v praksi deljen med različne organe.

Kaj potem preostane delavcu, katerega delodajalec se je odločil, da bo ponaredil sporazum? Predvsem mora sam spremljati stanje svojega zdravstvenega zavarovanja prek spletne strani ZZZS ali SMS-sporočila. Tudi na ZPIZ-u ocenjujejo, da "sistemski nadzor nad izročanjem odjav iz zavarovanja delavcev ni mogoč, pač pa nas mora o tem prizadeti posameznik obvestiti".

Če delavec meni, da je bil neupravičeno odjavljen, ima sicer možnost tudi sprožiti postopek pri ZPIZ-u, s katerim zahteva ugotovitev lastnosti zavarovanca. Na podlagi tega postopka se lahko tudi stornira odjava po uradni dolžnosti, če se izkaže, da delovno razmerje še traja.

Delavcem svetujejo inšpektorat, policijo, sodišče
Sicer pa tako na ZPIZ-u kot tudi na ministrstvu izpostavljajo, da imajo delavci v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja možnost prijave na inšpektorat za delo, v primeru ponarejanja listin pa se lahko obrnejo tudi na policijo. Delavec pa ima tudi možnost v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitve, pred pristojnim delovnim sodiščem zahtevati ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe.

Delavec je torej, kljub štirim institucijam, ki imajo takšne ali drugačne pristojnosti na področju nadzora nad kršitvami pri neupravičenih odjavah iz sistema zavarovanj, pri iskanju pravice prepuščen sam sebi oziroma svojim možnostim sprožanja postopkov in čakanja na njihove epiloge. Upanje, da bodo institucije same prevzele nadzor nad ponarejanjem listin, je, čeprav je "zakon jasen", nerealno.