"Demos je bil tisti, ki se je odločil za osamosvojitev in jo tudi izpeljal," je poudaril predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) Aleš Hojs.

Tudi takratni predsednik poslanskega kluba Demosa Franci Feltrin je prepričan, da je bil Demosov pomen za osamosvojitev absoluten: "Ko smo pripravili prvi osnutek zakona o plebiscitu, ga je podprlo 126 delegatov v takratni skupščini, kar je bilo toliko, kot je imel glasov Demos. Nato pa so potekali različni sestanki z opozicijo, ki nam jo je uspelo pridobiti za zakon, za katerega so nato glasovali skoraj vsi delegati."

Odločitev za osamosvojitev je po besedah Feltrina padla na znamenitem tajnem sestanku predstavnikov Demosa 9. in 10. novembra v Poljčah, in sicer po tem, ko sta jih obiskala takratna obrambni in notranji minister Janez Janša in Igor Bavčar. "Janša je takrat dejal, da če ne bo plebiscita še letos, potem je nepotreben, ker ne bomo zmagali," je pojasnil.

Veliko nasprotnikov plebiscita
Tudi zunanji minister v Demosovi vladi Dimitrij Rupel je spomnil, da mednarodno okolje plebiscitu ni bilo naklonjeno in da je imel Demos nasprotnike tako doma kot v tujini, kjer so jim osamosvojitev odsvetovale predvsem ZDA.

Doma pa so imeli po Ruplovih besedah nasprotnika v nekdanji zvezi komunistov, ki se je takrat preimenovala v Stranko demokratične prenove. A Milan Kučan je kot član nekdanje zveze komunistov in takratni predsednik predsedstva SRS v tujini "zelo korektno" zastopal osamosvojitvena stališča, ki jih je sprejela Demosova vlada, je dodal Rupel.