Nato letos praznuje tudi 15. obletnico vstopa Poljske, Češke in Madžarske v Nato leta 1999, pa tudi 65. obletnico podpisa Severnoatlantske pogodbe in s tem vzpostavitve zavezništva 4. aprila 1949.

Zavezništvo šteje skupno že 28 članic, kot zadnji pa sta se leta 2009 pridružili še Albanija in Hrvaška, medtem ko na članstvo čakata še Makedonija in Črna gora.

Kakšno posebno praznovanje desete obletnice vstopa v Nato v Sloveniji ni predvideno. Zveza Nato pa bo obletnice slovesno zaznamovala na zasedanju zunanjih ministrov članic Nata v torek in sredo v Bruslju.

Album "Nato" kot darilo
Na svojevrsten način je obletnico zaznamoval tudi slovenski veleposlanik pri Natu Andrej Benedejčič, ki je Rasmussenu in vsem kolegom veleposlanikom ter vodilnim članom sekretariata Nata poslal album NATO skupine Laibach, ki je nastal leta 1994, ko se je Slovenija kot ena prvih držav pridružila zavezniškemu programu Partnerstvo za mir.

V desetih letih je Slovenija kot polnopravna članica sodelovala pri vseh najpomembnejših misijah in operacijah Nata. Še posebej je bila dejavna v misiji Kfor na Kosovu, ki jo vodi Nato, pa tudi v misiji v Afganistanu, ki se letos končuje.

V Natu poudarjajo, da je zavezništvo, ki temelji na skupnih vrednotah zagotavljanja miru in demokracije, zgodba o uspehu. Enotnost članic se kaže tudi v odzivu na krizo v Ukrajini, ki bo, kot kaže, za Nato pomenila ponovno vračanje k temeljem, h kolektivni obrambi.

Vse glasnejši so tudi pozivi, da je treba tudi zaradi ukrajinske krize povečati obrambne proračune, ki so jih evropske države zaradi finančne krize praktično zdesetkale.

Slovenija za obrambo namenja le še okoli odstotek bruto domačega proizvoda, medtem ko je pred desetimi leti, ob vstopu v Nato, za obrambo namenjala 1,5 odstotka BDP-ja. Članice so se sicer zavezale, da bodo za obrambo namenjale dva odstotka svojega BDP-ja.

Vstop v Nato bi podprla polovica Slovencev
Za vstop v zvezo Nato bi danes glasovalo precej manj Slovencev kot na referendumu 23. marca 2003, je pokazala Delova anketa. Vstop v Nato bi danes podprlo 50 odstotkov vprašanih, medtem ko je leta 2003 za članstvo glasovalo 66,08 odstotka volivcev.