DeSUS je na seji organov stranke sklenil, da bo zahteval izredno uskladitev pokojnin. To pa lahko po besedah predsednika stranke Karla Erjavca v vladi povzroči nemir. Foto: BoBo
DeSUS je na seji organov stranke sklenil, da bo zahteval izredno uskladitev pokojnin. To pa lahko po besedah predsednika stranke Karla Erjavca v vladi povzroči nemir. Foto: BoBo

Karl Erjavec je spomnil, da je v koalicijski pogodbi predvidena izredna uskladitev pokojnin, in sicer za odstotek ob 3-odstotni gospodarski rasti. Tako so nanjo računali, saj je bila napovedana gospodarska rast sprva 3,1 odstotka BDP-ja. V jesenski napovedi Umarja pa se je napovedana rast znižala na 2,8 odstotka BDP-ja, s tem pa odnesla izredno usklajevanje pokojnin.

"Opozoril sem, da bodo zaradi 0,2 odstotne točke upokojenci prikrajšani," je dejal Erjavec in dodal, da so vrednosti pokojnin zmanjšane zaradi njihove zamrznitve v času finančne in gospodarske krize.

Zato bodo na proračun vložili dopolnilo, po katerem bi uskladitev pokojnin lahko izvedli že, če bo gospodarska rast višja od 2,5 odstotka BDP-ja. Finančne posledice ukrepa v stranki ocenjujejo na 50 milijonov evrov. "Mislim, da bi lahko našli ta finančna sredstva, zlasti zato, ker je tudi v proračunu za leto 2020 določeno, da gre iz Kapitalske družbe (Kad) 50 milijonov evrov za pokojninsko blagajno," je še povedal.

Erjavec bo premierja Marjana Šarca z zahtevo DeSUS-a seznanil, ko se ta vrne iz ZDA. Foto: BoBo
Erjavec bo premierja Marjana Šarca z zahtevo DeSUS-a seznanil, ko se ta vrne iz ZDA. Foto: BoBo

Nemiri v koaliciji?

Vendar bo napovedano dopolnilo, tako ocenjuje Erjavec, bržkone sprožilo nemire v koaliciji. "Ko smo na vladi obravnavali proračun za leto 2020, smo se dogovorili, da koalicija ne bo vlagala amandmajev. Glede na to, da je takšna odločitev izvršnega odbora, ki ga je podprl tudi svet stranke, pa bo morala poslanska skupina pač to storiti," je pojasnil ravnanje stranke, ki jo vodi.

Predsednika vlade Marjana Šarca bo s sprejetim sklepom seznanil, ko se bo premier vrnil iz ZDA. "Zavedam se, da bo ta razprava neprijetna, trda. Vendar sem prepričan, da bi lahko našli neko rešitev," je poudaril.

Priprave na kongres – vrnitev h koreninam?

V stranki DeSUS so začeli priprave na izredni volilni in programski kongres, ki bo 17. januarja. Dolgoletni predsednik stranke Erjavec, ki je že napovedal svojo kandidaturo, zagovarja vrnitev stranke h koreninam. A dodaja, da je treba program modernizirati, predvsem z odgovori na izzive, povezane z zdravo hrano in okoljskimi spremembami.

Erjavec je pojasnil, da so na zadnjih državnozborskih volitvah razmišljali o odpiranju stranke tudi drugim skupinam, a ugotavljajo, da so njihova baza starejši. "Temu ustrezno bomo prilagodili program. Je pa res, da sam program potrebuje določeno modernizacijo. Vemo, da prihajajo nove teme, ki so pomembne za starejše," je povedal Erjavec.

Za zdaj je kandidaturo za predsednika stranke napovedal le Erjavec. Vendar h kandidaturi poziva vse, ki imajo boljšo vizijo ali menijo, da lahko bolje vodijo stranko. "Kongres bo povedal, kdo je deležen največjega zaupanja," je dodal.

DeSUS je na zadnjih parlamentarnih volitvah, glede na mandat prej, precej izgubil. Foto: BoBo
DeSUS je na zadnjih parlamentarnih volitvah, glede na mandat prej, precej izgubil. Foto: BoBo

Na zadnjih volitvah precejšen padec

O kongresu stranke se je sicer govorilo že po državnozborskih volitvah, ko je stranka v primerjavi z mandatom pred tem precej izgubila, Erjavec pa je ponudil svoj odstop. Svet stranke je tedaj njegov odstop zavrnil, po volitvah v Evropski parlament pa so ocenili, da ni razloga, da bi zavlačevali s kongresom.

Organi stranke so danes spregovorili tudi o napovedanih spremembah volilne zakonodaje. Stranka DeSUS zagovarja ohranitev volilnih okrajev. "Če bi prišlo do ukinitve okrajev, bi to pomenilo tudi večjo centralizacijo poslancev. Večja mesta, kot so Ljubljana, Maribor in Celje, bi imela boljše možnosti, da dobijo svoje poslance. Medtem ko manjši kraji te možnosti verjetno ne bi več imeli. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj stranka DeSUS zagovarja volilne okraje," je pojasnil.

Vendar po Erjavčevih besedah za zdaj ne ohranitev volilnih okrajev ne uvedba preferenčnega glasu nimata zadostne podpore.