V Trstu so zasedene vse višje srednje šole - ki so po stopnji podobne srednjim šolam v Sloveniji, tako tiste s slovenskim kot tiste z italijanskim učnim jezikom. Dijaki želijo tako sporočiti italijanski vladi, da se ne strinjajo z reformami.

Sredstva za šolanje se krčijo
Po mnenju nasprotnikov namreč reforme potekajo predvsem v znamenju velikega krčenja finančnih sredstev in števila tako učnega osebja kot drugih, pa tudi krčenja učnih smeri in ur. Protestniki poleg tega opozarjajo tudi na slabo stanje velikega števila šolskih stavb.

Dijaki slovenskih šol - Liceja Franceta Prešerna, Humanističnega in družbeno-ekonomskega liceja Antona Martina Slomška, Tehničnega zavoda Žige Zoisa in Višješolskega izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana - poleg tega opozarjajo, da reforma, ki nosi ime po italijanski ministrici za šolstvo Mariistelli Gelmini, utegne prizadeti tudi šole s slovenskim učnim jezikom, saj naj bi dozdajšnje štiri višje srednje šole združila v le dve ravnateljstvi.

Zato si želijo, da ne bi bilo več krčenja sredstev za slovenske šole ter da bi EU in Slovenija dejavno podpirala šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in jim pomagala pri uveljavljanju njihovih pravic.

Dijake imajo široko podporo
Slovenske dijake so po poročanju Radia Trst A obiskali predstavniki sindikata CGIL in predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. Že v torek popoldne pa so se dijaki povezali s slovenskim evropskim poslancem Lojzetom Peterletom, ki je podprl zahtevo, da se programi manjšinskega šolanja ne krčijo in da se dosledno spoštujejo določila londonskega memoranduma.

Za prihodnje dni je napovedan obisk še drugih predstavnikov političnega in družbenega življenja Slovencev v Italiji, kdaj pa bo zasedbe konec, pa še ni znano. Morda bo trajala ves teden ali kar do 17. novembra, ko nameravajo vsi tržaški dijaki izvesti skupno manifestacijo.