Predsednik republike Borut Pahor nadaljuje posvetovanja, s čimer želi preveriti, ali nameravajo v omenjenih poslanskih skupinah po padcu vlade predlagati novega mandatarja. Dan po tem, ko so mu vodje poslanskih skupin SDS-a, PS-ja, nepovezanih in SD-ja zagotovili, da ne bodo predlagali mandatarja, se je srečal še z vodji poslancev DL-ja, DeSUS-a, SLS-a in NSi-ja ter s predstavnikoma narodnih skupnosti.

DL: Bolj kot hitimo, manj slabe datume dobimo
Prvi je k Pahorju prišel vodja poslancev DL-ja Rihard Braniselj, ki je predsedniku republike pojasnil, da DL ne bo predlagal novega mandatarja. Zavzemajo se za čimprejšnje volitve. Kot pravi Braniselj, so vsi možni datumi slabi, a "bolj kot hitimo z volitvami, manj slabe datume dobimo".

Želijo pa si tak termin glasovanja, ki ne bi odrekel legitimnosti volitev. "Raje julija kot konec avgusta," je po pogovoru pri Pahorju v izjavi za medije povedal Braniselj in poudaril, da govorijo o najmanj slabi od vseh slabih možnosti, saj v stranki menijo, da da je treba čim prej priti do močne, stabilne in verodostojne vlade.

SLS ne bo ne iskal ne podprl mandatarja
Tudi SLS ne bo oviral izvedbe čimprejšnjih volitev, je Pahorju zagotovil vodja poslancev SLS-a Mihael Prevc. Pojasnil je, da so za volitve julija - glede na čas in način odstopa Bratuškove je Pahor vezan na določene ustavne, zakonske in poslovniške roke. "Če ne želi kršiti določil, ni druge rešitve, kot so volitve julija. Najprej so lahko 13. julija," je povedal v izjavi medijem po pogovoru s Pahorjem.

Predsedniku republike je zatrdil tudi, da SLS ne bo niti predlagal novega mandatarja niti podprl koga drugega. Zanje so edina rešitev politične krize čimprejšnje volitve, v skladu z vsemi ustavnimi in zakonskimi roki.

Prevc se je dotaknil tudi morebitne ustavne presoje, za katero meni, da bo po njegovem mnenju težko uspešna. O tem, koliko bodo volitve poleti legitimne, bi morala pred odstopom z mesta premierke razmišljati Alenka Bratušek, je še dejal.

Jurša: Druga julijska nedelja je realna
Čimprejšnjih volitev si želijo tudi v DuSUS-u in ne bodo predlagali mandatarja. Vodja poslancev Franc Jurša je po pogovoru pri predsedniku povedal, da je realno pričakovati, da bodo drugo nedeljo v juliju, kar da je boljše kot avgusta. V tem primeru bi namreč tudi predvolilna kampanja zarezala globoko v poletne počitnice in državljani se ne bi mogli seznaniti s programi strank.

Država po njegovih besedah nima časa predolgo čakati na novo vlado, saj se s tem lahko naredi preveč škode. "Je pa res, da verjetno v poletnih mesecih udeležba na volitvah ne bo taka, kot bi morda bila v kakšnih drugih mesecih," je dodal.

Tonin: Avgust bi posvetili oblikovanju vlade
Za NSi so predčasne volitve sprejemljive v vseh terminih, ki so na razpolago v juliju, je predsedniku Pahorju povedal vodja poslancev stranke Matej Tonin. Avgust, sicer politično mrtev mesec, pa bi že lahko izkoristili za oblikovanje nove vlade, meni.

V tem sklicu državnega zbora se po Toninovih besedah ne da več oblikovati racionalne koalicije, ki bi lahko še kaj naredila, zato so predčasne volitve za NSi edina rešitev.

Ni druge možnosti kot volitve
Predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti v DZ, Roberto Battelli in Laszlo Göncz, sta predsedniku prav tako sporočila, da ne bosta predlagala novega mandatarja. Po njuni oceni v trenutnih okoliščinah tako ali tako ni druge možnosti kot predčasne volitve v juliju, kar je tudi najmanj slaba rešitev, dodajata. Tudi njima se zdi 13. julij kot prvi možen datum volitev primeren.

Janković: Volitve 13. julija so skregane s pametjo
Čeprav so torej stranke pri predsedniku Borutu Pahorju našle konsenz za mogoči datum volitev in je tudi vodja poslancev PS-ja Jožef Kavtičnik dejal, da bodo podprli vsak datum, pa je predsednik PS-ja Zoran Janković danes na tiskovni konferenci podal drugačno mnenje. 13. julij je po njegovem mnenju skregan z vso pametjo. Poudaril je, da je julij čas, ko polovica volivcev ne bo prisotna, zato se mu zdi izbira tega datuma nedopustna.

Prav tako bi resno razmislil, če bi se v prihodnjih dneh pojavil kakšen kandidat za mandatarja. PS mandatarja ne bo predlagal, a Janković pravi, da to ne pomeni, da dobrega predloga ne bi podprli.

Brez vlade od 8. maja do ...?
Poslanci so se z odstopom vlade seznanili 8. maja. Po tem datumu ima Pahor na voljo največ 30 dni, ko lahko predlaga mandatarja ali obvesti DZ, da se za to ni odločil. Po seznanitvi s Pahorjevo odločitvijo imajo poslanci na voljo 14 dni, ko še lahko predlagajo svojega mandatarja. Po izteku tega roka imajo še 48 ur, ko je mogoče v državnem zboru odločiti o morebitnem glasovanju o kandidatu za mandatarja s potrebno relativno večino za izvolitev. Tega roka ni mogoče krajšati.

O postopkih do predčasnih volitev se je Pahor s pravniki posvetoval prejšnji teden. Kot so ugotovili, je edini ustavnopravno neprimeren mesec za izvedbo volilnih opravil in volitev avgust. Volitve junija verjetno niso mogoče, pač pa so - upoštevajoč roke - bolj mogoče julija.

Pravniki so se tudi strinjali, da je predsednikova dolžnost prizadevati si poiskati ustreznega kandidata za mandatarja. 30-dnevni rok pa lahko tudi skrajša, če prepričljivo utemelji, da v tem času ne bo predlagal nikogar. Pahor je že zagotovil, da mandatarja ne bo predlagal.

Pahorjeva odločitev verjetno v sredo
Pahor je že dejal, da z razpisom volitev ne bo hitel in tudi ne zavlačeval. Poudaril pa je, da bo spoštoval ustavne, zakonske in poslovniške roke. Sklepati gre, da si bo po današnjih posvetovanjih vzel še kakšen dan za premislek. Svojo odločitev utegne sporočiti v sredo.

A postopke za razpis čimprejšnjih volitev bi lahko zapletel morebiten ustavni spor. O tem v primeru razpisa volitev julija razmišljajo v zunajparlamentarni stranki Solidarnost.